S pogodbo z državo se je spet zapletlo. Edini izvajalec protitočne letalske obrambe v Sloveniji, Letalski center Maribor, namreč še vedno čaka na pogodbo ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki bi letalskemu centru zagotavljala približno tretjino sredstev za financiranje akcij posipov točenosnih oblakov s srebrovim jodidom. Vodjo zračne obrambe proti toči iz letalskega centra Darka Kralja pa preseneča tudi to, da vse do danes še nihče z ministrstva z njimi uradno ni stopil v stik.
Zavarovanje
Delež podpore za sofinanciranje zavarovanja in obseg razpoložljivih sredstev sta se v zadnjih letih, po letih zmanjševanja, znova povečala.
»Številne občine so pogodbe že podpisale. Nekateri župani me že kličejo, kdaj se bo začela izvajati obramba pred točo, a je očitno nekomu v interesu, da se največji medobčinski projekt uniči. Državnega interesa za izvajanje letalske obrambe pred točo pa ni. Dejali so, da bodo do marca pripravili skupen razpis, a iz tega ni še nič. Vsako leto moramo pritiskati na ministrstvo, da se to uredi. Državljani na tej strani Trojan smo očitno manj vredni,« je razburjen Kralj, ki je v zvezi z nezagotovljenimi sredstvi za letalsko obrambo napovedal novinarsko konferenco.
200 tisoč evrov bi stala zaščita pri osnovni dejavnosti brez razvoja in investicij.
200.000 evrov
Po besedah Kralja bi za zaščito pred točo potrebovali okoli 200 tisoč evrov za osnovno dejavnost brez razvoja in investicij. A to je v primerjavi s škodo, ki jo toča lahko povzroči, drobiž, dodaja. »Jaz sem jih opozoril, da so nevihte vsako leto prej in da je za letalsko zaščito posledično potrebnih več sredstev, saj gre za daljše časovno obdobje in več akcij. V nekem doglednem času se bo treba dogovoriti o dolgoročnem normalnem financiranju, kajti tako, da prizadeti s prstom kažejo na nas izvajalce, ne gre več,« še pristavi Kralj.
Za izvajanje letalske obrambe pred točo sicer večino sredstev zagotavljajo občine z branjenega območja. Po Kraljevih besedah je njihov odziv dober: »Od 51 občin jih približno 40 vsako leto pristopi k sofinanciranju te zaščite, preostalih deset pa se jih zraven šlepa. Do zdaj je pogodbo podpisala več kot polovica občin, druge so v toku podpisovanja.«
»Financiranje bo, a če bo zadosten interes občin«
Na kmetijskem ministrstvu medtem trdijo, da vlada podpira izvajanje letalske obrambe pred točo na območju severovzhodne Slovenije tudi v naslednjih dveh letih. Ob tem so še zatrdili, da bodo denar za sofinanciranje teh aktivnosti namenili, a le če bo izkazan zadosten interes občin: »Ocenjujemo, da bo interes lokalnih skupnosti izkazan, če se bo v izvajanje vključila vsaj polovica občin z branjenega območja severovzhodne Slovenije. Pobudo za vključenost v branjeno območje so namreč večinsko izkazale občine severovzhodnega dela Republike Slovenije, ki zajema vseh 27 občin iz statistične regije Pomurje, vseh 41 občin iz statistične regije Podravje, ter dodatno občini Slovenske Konjice in Zreče iz savinjske statistične regije in občina Podvelka iz koroške statistične regije. Branjeno območje obsega skupaj torej 71 občin in meri 3775,6 kvadratnega kilometra.«
Na vprašanje, kdaj bo letalo vendarle začelo braniti območje pred točo, pa so nas odpravili z odgovorom: »Za izbiro izvajalca letalske obrambe pred točo je treba izvesti skupno priložnostno javno naročilo.«
_______________________
Prepričljivih dokazov o uspešnosti obrambe ni
Čeprav pristojno ministrstvo letalsko obrambo proti toči finančno podpira, očitno niso prepričani, ali zadeva povsem deluje: »Mnenje meteorološke stroke, doma in v svetu, je enotno: domneva o vplivanju umetnih zaledenitvenih jeder na podhlajene kapljice je fizikalno utemeljena in potrjena s poskusi. Dobro deluje na primer pri mirnih, slojastih oblakih. Za nevihtne oblake pa ni prepričljivih dokazov, da bi vnos zaledenitvenih jeder v nevihtne oblake statistično značilno zmanjšal točo na tleh.«
Ob tem so še dejali, da so zato, da bi ugotovili uspešnost letalske obrambe pred točo, od leta 1999 do 2011 izvajali projekt poskusnega posipanja točenosnih oblakov: »Ciljno raziskovalni program (v nadaljevanju: CRP) ni dal novih dodatnih dejstev, na podlagi katerih bi bila sprejeta odločitev za nadaljevanje obrambe pred točo ali za ukinitev le-te, ugotovljeno pa je bilo, da izvajanje poskusne obrambe pred točo na izvajani način ni ustrezno za strokovno vrednotenje rezultatov. V letih od 2012 do vključno 2017 se je tako sofinanciralo izvajanje letalske obrambe pred točo s posipanjem točenosnih oblakov s srebrovim jodidom na območju severovzhodne Slovenije na podlagi dvoletnih sklepov vlade. Nova zasnova poskusne obrambe pred točo, razvita v okviru CRP, namreč ni bila sprejeta, saj izvajanje letalske obrambe pred točo vključuje elemente naključnosti, ki jim nasprotujejo predstavniki lokalnih skupnosti. Poleg tega razpoložljiva sredstva v proračunu zagotavljajo le tretjino predvidoma potrebnih sredstev izvedbe poskusne obrambe pred točo, ki naj se izvaja vsaj osem let. Vidnejši predstavniki lokalnih skupnosti sporočajo, da kljub stališču strokovne javnosti prebivalci podpirajo izvajanje obrambe proti toči.
