Kdo in na kakšen način bo reševal slovensko zdravstvo? Predvolilni čas je čas visokoletečih obljub in polne so uste obljub tudi predsednikov strank, ki so se pred junijskimi volitvami soočili v predvolilni oddaji na TV Slovenija.
Sodelovali so Andrej Čuš (Zeleni), Andrej Šiško (ZSi), Marko Zidanšek (SLS), Miro Cerar (SMC), Uroš Lubej (Solidarnost), Luka Mesec (Levica), Dejan Židan (SD), Janez Janša (SDS), Karl Erjavec (Desus), Matej Tonin (NSi), Bojan Požar (LNBP), Alenka Bratušek (Stranka Alenke Bratušek), Gregor Kos (Za zdravo družbo), Alojz Kovšca (Gas), Bojan Dobovšek (Dobra država), Danijel Bešič Loredan (GibanjeSkupajNaprej), Marjan Šarec (LMŠ), Zmago Jelinčič (SNS), Aleš Primc (Združena desnica) in Rok Andree (Piratska stranka).
Ampak številke so jasne: če je leta 2014 v Sloveniji nad dopustno dobo čakalo 8500 ljudi, leta 2018 je v primežu čakanja ujetih 30.000 ljudi. Ob tem, da naj bi bila najdaljša dopustna čakalna doba v Sloveniji 183 dni, je ta v veliko primerih (operacija golše, revmatološka ambulanta ...) močno prekoračena. Menjave direktorjev na vrhu UKC Ljubljana, preplačila ob nakupih medicinske opreme, za katere odgovornih ljudi nikoli "ne najdemo", kartelni dogovori dobaviteljev in še in še ... Zdravstvo je ena od glavnh tem letošnje predvoline kampanje in sodelujoči v ponedeljkovem predvolilnem soočanju so se strinjali v eni točki: da je zdravstvo v težavah in da bo reševanje prioriteta naslednje vlade. In kaj so še povedali?
Miro Cerar odgovora na vprašanje, zakaj je vztrajal pri ministrici Kolar Celarčevi do konca mandata, ko so ji že vsi obrnili hrbet, ni dal. "Bistveno je, da smo naredili pomembne premike: od petih reformnih zakonov smo štiri sprejeli." Izpostavil je vlaganje sredstev za sanacijo zdravstva (za dolgove, nepravilne prakse), priznal pa je, da skrajševanje čakalnih vrst ni uspelo in da je to, da niso uspeli urediti čakalnih vrst "boleče".
Kljub kritikam na račun SMC pa so v koalicijski stranki SD ministrico ob interpelacijah podprli. Zakaj, je pojasnil Židan: "Dvakrat smo jo podprli. Podpisali smo koalicijsko pogodbo, v kateri piše, da kadar opozicija vloži interpelacijo proti ministru vlade, se koalicijske stranke ne obrnejo proti svojim ministron. Še zdaj se sprašujemo, ali je bilo to početje pravilno, verjetno bomo tudi za to dobili kakšno kazen na volitvah, vendar mi smo se držali koalicijske pogodbe." Dodal je, da zdravstvo ob vseh težavah še vedno relativno dobro deluje, bi pa bilo treba veliko korakov narediti v naslednjem letu.
O menjavah direktorjev v UKC Ljubljana je Erjavec dejal, da je ministrica ves čas zagotavljala, da gre za dobre kadre, menedžerje, ki bodo znali popraviti stanje. Dejal je, da so morali zaupati predlogom ministrice. "Na seji vladi sem dejal, da bi moralo biti na čelu UKC zdravnik, ki pozna sistem, ne pa menedžerji. Predlagali smo, da se ministrica zamenja, vendar je bil Cerar mnenja, da je javno zdravstvo pomemben del reforme. Res pa je, da je stranka Desus zagotavljala politično stabilnost te vlade. Če bi se mi razklali, bi vlada že pred dvema letoma padla."
Bratuškova je dejala, da je na začetku podpirala delo ministrice. "Žal se je pokazalo, da vlada – vse tri stranke - in ministrica niso znali prijeti bika za roge." Je pa Bratuškova samozavestno prepričana, da imajo v stranki dovolj znanja, da bi rešili zdravstvo in je dejala: "Zdravstvo potrebuje izkušeno ekipo. In kot smo leta 2013 rešili državo pred bakrotom, bi znali to tudi v zdravstvu urediti."
Bešič Loredan je preprčan, da je denarja v zdravstvu dovolj in da državljani plačujemo za zdravstvo več kot dovolj. "Mi danes financiramo zdravstvo, še država mora opraviti svojo nalogo. Zdaj se namreč 'šlepa' na plečih nas, ki vsak mesec v zdravstvo plačujemo toliko in toliko evrov." Pacient mora dobiti storitev, ki jo potrebuje takoj, kvalitetno in strokovno, kar mora zagotoviti država, sam sistem pa morajo postaviti tisti, ki so del tega sistema, je še prepričan.
Glede ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja zavarovanja je Janez Janša dejal, da je najprej treba zagotoviti racionalno porabo denarja, ki je zdaj na razpolago. "Najprej je treba izrabiti notranje rezerve, potem se ukvarjati z plačevanjem 30 evrov dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja." Prepričan je, da je "nered osnovi problem v zdravstvu." Zavzema se za konkurenco v zdravstvu, dodal pa je še, da "tudi člani gibanja za ohranitev javnega zdravstva, ko zbolijo, gredo na operacijo v Švico in v Avstrijo."
Tonin je izpostavil, da vsak z minimalno plačo plačuje 150 evrov za zdravstvo, ko pa rabi zdravnika, ne pride na vrsto. Zato predlaga, da se za skrajšanje čakalnih vrst izkoristi vse možnosti, tudi zasebnike, storitev pa bi plačala zdravstvena zavarovalnica. Ob tem je izpostavil, da že zdaj zavarovalnica plača zdravljenje tistim, ki se zdravijo v hrvaških bolnišnicah.
Podobno stališče dostopa do zdravnikov je podal tudi Požar, in sicer da naj vsak, ki je obstal v čakalni vrsti, dobi potrebno storitev - tudi v tujini - na stroške države.
Kos je mnenja, da je v zdravstvu preveč politike, korupcije in premalo zdravja. Izpostavil je še, da je prvo zdravilo zdrava hrana.
Da bolnišnice kljub dodatnim finančnim injekcijam poslujejo slabo, Kovšca ne prepisuje le bolnišnicam, ampak pravi, da se tovrstna praksa pojavlja povsod, kjer deluje javni sektor. "Nimamo jasno razmejenih odgovornosti ljudi, ki upravljajo z javnim denarjem," je prepričan, saj da če stroka deluje netransparentno, tudi menedžment ne more.
Šiško je s prstom pokazal na "kvazipolikantsko politiko, ki je v pogledu na družbo bolna. Kdor ne razume ljudi in nima stika z njim, tega ne bo rešil." Prepričan je, da je čas za nove obraze.
Mesec je dejal, da Levica interpelacije ministrica Kolar Celarčeve ni podprla, "ker je ministrica načeloma branila javni zdravstveni sistem." Kot razlog v podporo ministrici je še dodal, da smo imeli vlado, ki bi na to mesto verjetno postavila nekoga, ki bi bolj zagovarjal interes lobijev in zasebnega sektorja v primerjavi z ministrico. Izpostavil je, da zdravstvo potrebuje več denarja, se pa zavzema za "solidarno dajatev", po kateri bi bogatejši plačevali višji prispevek za zdravstvo.
Zidanšek meni, da je za razmere odgovorna koalicija, ker "ni v prvi plan postavila pacienta. Zaradi političnih preigravanj so zanemarili pacienta." Meni, da je reforma potrebna, denarja je dovolj, potrebno pa je "narediti red".
Razmere v zdravstvo so po mnenj Dobovška "tipični primer sistemske korupcije." Pri tem izpostavlja odgovornost vodij, veliko vlogo pa v preprečevanu korupcije igrajo izbira ljudi, ki so na teh položajih. Dodaja, da zavarovalnica ne sme delovati kot računovodski center, ampak mora delati v korist pacienta.
Čuš se ne strinja s tem, da se tiste ljudi, ki ne pridejo na naročene operacije, kaznuje. Ne zdi se mu prav, da se pred volitvami vedno pogovarjamo o višjih kaznih in bremenih. Prepričan je, da je denarja dovolj, imamo težavo pri kadrovanju in vrednotah. Zavzema se, da rešitve prevzamemo tudi iz iz dokazanih praks v zujini.
Lubej je izpostavil, da 50 milijonov evrov iz žepov ljudi prenesemo v žepe zavarovalnic in se zavzema, da se dajatev za zdravstvo naredi bolj solidarno. Na Janševo pripombo o neredu v zdravstvu je odgovoril, da potrebujemo predvsem več reda v politiki, ki že vrsto let podarja denar zavarovalnicam: "Ko ukradeš pašteto, greš v zapor, ko 'izpustiš' 300 milijonov evrov, kot v primeru bloka Teš, greš pa v predsedniško palačo".
Šarec je na vprašanje, kaj storiti z dolgotrajnimi bolniškimi odsotnostmi, k trajajo tudi več let, odgovoril, da se je treba vprašati, zakaj je temu tako in da naj se vprašanje rešuje s celotno reformo. So pa na tem podorčju potrebne spremembe, kot ena od možnosti je tudi znižanje osnovnega bolniškega nadomestila. Še pomembnejše vprašanje se mu zdi odtekanje denarja pri javnih naročilih, meni pa tudi, da bi bilo treba preprečiti kartelne dogovore.
Jelinčič izpostavlja kot največje probleme premalo zdravnikov, neurejeno nižje zdravstveno osebje, klientelizem ... In rešitev? "Sankcionirati, potegniti tiste tiče na plano in jih kaznovati. Pobrati jim tisto, kar so si nakradli in jih poslati prisilno delati, kamor ne bi želeli. Veliko zdravnikov sedi v Ljubljani in noče na delo v Ribnico ali Kočevje, ker se jim zdi predaleč."
Primc je prepričan, da v Sloveniji ne cenimo več zdravniškega poklica. Zdravniki odhajajo v tujino, ker so premalo plačani, meni, da je za zdravnike družinske medicine ključno, da so Slovenci, češ, da kako nas bodo zdravili "tujci, ki niti jezika ne razumejo". Kdor je zlorabil funkcijo v zdravstvu, pa po oceni Primca ne sme delati več ne v zdravstvu in tudi drugje v državni upravi ne.
Andree se je zavzel za zaščito žvižgačev, ki razkrivajo nepravilnosti v zdravstvu, eno od večjih težav pa prepoznava v korupciji.
Kdo bi s kom in kdo s kom ne bi
Beseda pa je tekla tudi o možnih povolilnih koalicijah: katera stranka bi s katero še kdaj stopila v koalicijo. Večinoma so vsi prvaki strank dejali, da bi sodelovali s tistimi, s katerimi se programsko ujemajo. So pa nekateri že jasno povedali, s kom ne bi sklepali povolilnih koalicij.
Ljubezni med SD in SDS ni bilo. Židan je jasno dejal, da s stranko SDS v koalicijo ne bi šel. Na tej točki sta se s Cerarjem celo ujela, saj tudi SMC ne bi šla v koalicijo s SDS. Oba sta namreč SDS očitala nestrpnost ali radikalnost.
Podobno je stališče tudi Erjavca, ki z vsemi ne bi šel v koaliciji, saj da gre za "problem s programi". Ponovitev koalicije s SDS ne vidi, Cerarja in Bartuškove pa ne izključuje.
Janša, ki je bil deležen kar nekaj "košaric", pa je o tem, kaj bi bil pripravljen storiti za sklepanje koalicije v primeru zmage, dejal: "Vrtenje ražnja, dokler so še vse ovce na pašniku, me neznansko zabava. Enako to tekmovanje v izključevanju." Dodal je, da si želijo koalicije s strankami, ki so suverene. "Ko veš, da se pogovarjaš s predsednikom stranke, in veš, da za njim stoji le stranka in volivci, ne pa lobiji in ozadja." Ob tem se je spomnil izkušnje, ki jo je leta 2004 imel s SD in Židanovim predhodnikom.
Kovšca je za sodelovanje le s tistimi, ki bodo ocenili, da njihov kadrovski potencial omogoča razumevanje gospodarskih vprašanj.
Lubej je po izkušnji na zadnjih volitvah dejal, da SD niso zaupanja vreden partner. "Kot so prevarali nas, so tudi druge, spomnimo se Teš, bančne luknje ... Za masko levičarstva se skrivajo, bom uporabil izraz gospoda Janše, 'strici iz ozadja'".
Čuš je odprt za sodelovanje z vladami na levem ali desnem političnem spektru, Mesec pa le v levo usmerjeni vladi. Bratuškova ni želela biti natančejša, se pa je nekoliko bolj zavzela za levosredinsko vlado.
Na vprašanje, ali bi šel raje v koalicijo z Židanom ali Janšo, je Šarec odgovoril, da sta obe stranki na političnem prizorišču že zelo dolgo, sami si bi želeli delati z novimi ljudmi. "Ko za ti dve stranki gledamo twitter, imamo občutek, da smo v državljanski vojni: enim levičarji podirajo transparente, drugim desničarji .. ne vem, kaj … To me moti. Mi bomo šli s tistimi, ki se ne bodo borili na ideološki fronti." Dodal je, da se bodo s tem vprašanjem ukvarjali, ko bodo s tem soočeni.
Voditelj oddaje je Šarca na začetku soočenja tudi vprašal, ali lahko zagotovi, da suvereno sprejema svoje odločitve, saj da ga nenehno spremljajo govorice o interesih in prišepetovalcih v ozadju (Kučanu). Na vprašanje, ali lahko zagotovi, da suvereno sprejema svoje odločitve, je Šarec odgovoril s kratkim "da". Na vprašanje, ali nihče ne hodi k njemu v Kamnik, je odvrnil: "Želijo že priti, ampak jim ne pustimo."
Zidanšek ne izključuje nikogar, so za koalicijo s programsko usklajenimi strankami. Tudi Požar bo sledil programu stranke in ne izključuje nikogar.
Dobovšek pravi, da je vse odvisno od ekip, ki bodo prišle v koalicijsko pogajanje. Tudi Andree pravi, da so vsa sodelovanja odvisna od programa, enako se bodo odločali tudi v stranki, ki jo vodi Bešič Loredan. Manj odprt za raznolikost je Primc, ki je zagotovil, da Združena desnica ne bi šla v levo vlado.
Jelinčič bo sodeloval s tistim, ki hoče za Slovenijo narediti nekaj dobrega, Tonin bi šel v koalicijo tudi z Erjavcem, če bi se programsko uskladili, saj pravi, da ne izključujejo nikogar.
