Na Radioteleviziji Slovenija so se v predvolilni oddaji soočila prva imena strank, ki imajo kandidate v vseh volilnih enotah (do roka se jih je prijavilo 20) in se želijo na junijskih parlamentarnih volitvah prebiti v parlament. V soočenju so se osredotočili predvsem na aktualna vprašanja, povezana z razmerami v zdravstvu in varnosti v državi (v povezavi z begunci), razprava pa se je začela s preverjanjem stališč predsednikov strank in edine ženske predstavnice do vključevanja mladih v politiko in znižanja starostne meje, pri kateri bi mladi lahko volili.
Žensk le za vzorec: za ženske ni prostora med strankarskimi voditelji
Kolikor so se zbrani v studiju razlikovali v pogledih na obravnavane teme (varnost, zdravstvo), pa je bil bolj enoten pogled na zbrane v studiu. Pogled na zbrane je jasno pokazal, da je žensk na vodilnem položaju v slovenskih strankah dobesedo le za vzorec: v gneči 20 sodelujočih v predvolilni televizijski razpravi je bila v studiu - poleg vodteljice Rosvite Pesek - edina ženska predstavnica Alenka Bratušek kot predsednica "svoje stranke".
Če je bila zadnjih deset let stalnica v različnih soočanjih tudi Ljudmila Novak (NSi), ki je s svojo prisotnostjo nekoliko dvigovala (sicer vedno precej skromen) delež žensk na strankarskih predsedniških položajih, je po odhodu Novakove z vrha NSi Bratuškova ostala edina predsednica stranke. Ženske predsednice namreč niso našli niti v kateri od novonastalih strank, ki so v zadnjem času sicer rasle "kot gobe po dežju".
Sodelovali so Andrej Čuš (Zeleni Slovenije), Andrej Šiško (Zedinjena Slovenija), Marko Zidanšek (SLS), Miro Cerar (SMC), Uroš Lubej (Solidarnost), Luka Mesec (Levica), Dejan Židan (SD), Janez Janša (SDS), Karl Erjavec (Desus), Matej Tonin (NSi), Bojan Požar (Lista Bojana Požarja), Alenka Bratušek (Stranka Alenke Bratušek), Gregor Kos (Za zdravo družbo), Alojz Kovšca (Gas), Bojan Dobovšek (DD Dobra država), Danijel Bešič Loredan (Gibanja Skupaj Naprej), Marjan Šarec (LMŠ), Zmago Jelinčič (SNS), Aleš Primc (Združena desnica) in Rok Andree (Piratska stranka).
V prvem krogu odgovorov so se predsedniki strank in predsednica stranke opredeljevali do znižanja starostne meje volivcev pod 18 let. Ob tem so nekateri izpostavili predvsem pomen uvedbe elektronskih volitev, ki naj bi na volišča pritegnili tisti del volivcev, ki na volišča ne prihaja.
Nekaj kandidatov se do vprašanja ni izreklo, saj do o tem v stranki niso razmišljali (Kovšca, Mesec, Dobovšek). Šiško in Zidanšek ne vidita smisla v uvedbi te pravice za mlajše od 18 let, Cerar bi to pravico uvedel kot pilotni projekt najprej na lokalni ravni. Jelinčič je prepričan, da naša demokracija še ni zrela za znižanje starostne meje, Kos verjame, da bi bilo treba prej nagovoriti 60 odstotkov volivcev, ki na volitve sploh ne pridejo, podobno pa razmišlja tudi Šarec, ki si želi najprej na volišče spraviti polnoletne in politiko narediti takšno, da bodo ljudje imeli razlog priti na volišča. Požarju se zdijo pomembnejša točka od zniževanja starostne meje uvedba elektronskih volitev, Janša pa je volilno pravico pri 16-ih označil za manj pomembno vprašanje in kot trenutno pomembnejšo točko izpostavil izseljevanje mladih. Primc pa je predlagal kar, da bi do otrokovega 14. rojstnega dne volili kar njegovi starši, starejši pa bi na volišča prišli v spremstvu staršev. Tonin bi najprej rad pritegnil mlade k politiki, Bešič Loredan, Čuš, Bratuškova in Lubej podpirajo volilno pravico šestnajstletnikom, Erjavec bi tudi podprl volilno pravico za starejše od 16. Rok Andree pa pravi, da je nižja starostna meja del njihovega programa.
