Še nekaj let nazaj so trendi kazali, da bodo večino vozil na naših cestah poganjali dizelski motorji. Cene goriv so rasle, in ker je dizelsko gorivo cenejše, poraba pa pregovorno manjša, se je vse več voznikov odločalo za nakup dizla, prodajalci pa so željam potrošnikov sledili.
Afere in zakonodaja
A vedno strožje okoljske direktive znotraj EU, globalna afera z goljufanjem pri meritvah emisij strupenih plinov v izpuhu ter odločitev nemških sodišč, da dovolijo prepoved dizlov v nekaterih mestnih središčih, so, kot kaže, tem priljubljenim pogonskim agregatom zadale smrtni udarec. Čeprav proizvajalci vlagajo ogromna sredstva v razvoj čistih dizlov, ki bodo ustrezali vsem okoljskim normativom, ki jih določa EU, prodaja nezadržno pada.
Prodaja novih pada
Še leta 2011 je bil delež novih dizelskih vozil v 27 državah v Evropi 53 odstotkov, lani pa le še 44 odstotkov, kar je najmanjši delež po letu 2003. V Franciji je delež dizelskih vozil z 72 odstotkov, kolikor jih je bilo leta 2012, lani padel na zgolj 48 odstotkov. Trendu Evropske unije, kot kaže, sledimo tudi v Sloveniji, saj celo pri Volkswagnu, ki je pri nas skorajda sinonim za dizel, opažajo povečanje prodaje bencinskih vozil. To velja predvsem za segment vozil iz nižjega in nižjega srednjega razreda.
Kaj pa rabljena?
A to ne pomeni, da bo na naših cestah kaj manj dizelskih vozil, saj so ta pri voznikih še vedno priljubljena. V resnici se zna zgoditi, da bodo preplavila naš trg rabljenih vozil. V Nemčiji je namreč že kar dvajset odstotkov takih preprodajalcev vozil, ki rabljenih dizelskih vozil ne sprejemajo več. Statistike razkrivajo, da se rabljeno dizelsko vozilo v Nemčiji v povprečju proda šele po 103 dneh, običajno z velikimi popusti. Ker imamo Slovenci radi nemške avtomobile, še posebno če so poceni, se bo znaten del teh vozil zagotovo znašel na našem trgu.
