Novice Svet24

Brent Hartley, ameriški veleposlanik v Sloveniji, je v intervjuju za revijo Reporter izrazil začudenje nad veliko naklonjenostjo slovenske politike do Rusije. Meni, da bi Slovenija morala dolgoročno presoditi, kaj je njen interes – demokratične vrednote Zahoda ali ruski model družbe.

Reuters

Hartley zastopa stališče, da bi se morali pridružiti diplomatski pobudi več kot dvema ducatoma evropskih držav, članic zveze Nato in še nekaterih partnerskih držav, ki so se odločile za izgon ruskih diplomatov kot ukrep za tako imenovano rusko agresivno politiko. Pri tem domneva, da je Rusija neposredno odgovorna za uporabo živčnega strupa proti dvojnemu ruskemu agentu v Veliki Britaniji.

Britanci niso dostavili dokazov

Te trditve so seveda povsem nedokazane. Britanska vlada do zdaj še nikomur, niti zaveznikom niti Moskvi, ni dostavila nobenega dokaza, da je v ozadju zastrupitve ruska država in da je bil živčni strup novičok, s katerim naj bi zastrupili Sergeja Skripala in njegovo hčerko Julijo, ruskega izvora.

O verodostojnosti trditev britanske vlade dvomi tudi vodja laburistične opozicije Jeremy Corbyn, ki je spomnil na dejstvo, da je Velika Britanija sodelovala v vojni v Iraku na podlagi dokazov o obstoju orožja za množično uničevanja, ki pa so se nato izkazali za lažne in ponarejene.

Cerar: Ne bom slepo sledil mnenjem zaveznikov

Povračilni ukrepi

Diplomate so pred prazniki izgnali tudi Rusi. Zaprli so ameriško veleposlaništvo v Sankt Peterburgu in izgnali isto število diplomatov iz tistih držav, ki so se odločile izgnati ruske predstavnike. 

»Kot minister za zunanje zadeve ne vidim razloga za kakšno ukrepanje, sploh glede na to, da zadeva ni razčiščena,« je po pozivih uradni Ljubljani, naj izžene ruske diplomate, sporočil zunanji minister, ki opravlja tekoče posle, Karl Erjavec. Na zagovor je nato prek vlade poklical Primoža Šeliga, slovenskega ambasadorja v Rusiji, ki je prav tedaj v Sloveniji preživljal velikonočne praznike. Da ne bo slepo sledil mnenjem zaveznikov, je po tem sporočil tudi premier vlade v odstopu Miro Cerar.

Hartley je v intervjuju še dejal, da se v teh odločitvah kažeta gospodarski interes Slovenije ter želja biti v dobrih odnosih z močno evropsko silo. V luči navedenega smo se pogovarjali z Markom Lovcem, docentom na fakulteti za družbene vede. »Naša trgovina z Rusijo je vredna dobro milijardo, imamo tudi močan trgovinski presežek. Obseg trgovine ni zanemarljiv, za posamezna podjetja je Rusija pomemben trg (farmacevtska, infrastruktura – hiše ...), kjer imajo svoje pomembne naložbe. Vendar pa o kakšni večji nacionalni odvisnosti ne moremo govoriti,« razloži Lovec in poudarja, da je trgovinska izmenjava primerljiva z Veliko Britanijo, pobudnico izgona diplomatov, s katero izmenjamo za 200 milijonov evrov manj kot z Rusijo.

Naši odnosi z ZDA že zdaj mlačni

Lovec sicer meni, da odnosi med Slovenijo in ZDA trenutno niso najtoplejši, kar sklepa na podlagi odsotnosti obiskov na najvišji ravni. »Ne glede na to pa na nižjih ravneh zelo dobro sodelujemo v različnih mednarodnih okvirih in tudi bilateralno,« pravi in dodaja, da so slovenski interesi predvsem ohraniti enotnost zveze Nato. Kratkoročno se morda zdi pomembno, da ohranjamo dobre gospodarske odnose z Rusijo, vendar bomo gospodarsko na dolgi rok uspevali, če ohranjamo odnose z zahodnimi zavezniki.

Zahod preverja lojalnost svojih zaveznikov

Andrej Stopar, dolgoletni medijski dopisnik iz Moskve, meni, da gre v primeru izgona ruskih diplomatov za »neko preverjanje lojalnosti evroatlantskim integracijam v sami EU«. »Nekdo je očitno podvomil, ali je naveza EU-Nato res tako trdna, kot bi nekateri želeli,« sklepa Stopar. Pri tem opozarja, da se Slovenija nahaja v srednji Evropi, ki je zgodovinsko bila poligon merjenja moči med velikimi silami. To dogajanje »je za nas zelo negativno sporočilo. Za zdaj se stvari dogajajo na diplomatskem področju, ne bi pa rad prejudiciral, kam to pelje,« je Stopar odgovoril na vprašanje, ali lahko kolektivni izgon ruskih diplomatov razumemo kot uvod v nekaj večjega.