Veliko število komisij, z le malo pravega učinka

Pred iztekom mandata naj bi svoje delo v tem mandatu končale štiri preiskovalne komisije. Pogledali smo v preteklost in preverili, katere so bile najodmevnejše preiskovalne komisije do zdaj in koliko jih je v tem času dokončalo svoje delo.

ČETRTLETJE NEUSPEŠNEGA PREISKOVANJA

V Sloveniji smo po zgledu Nemčije leta 1993 sprejeli zakon o parlamentarni preiskavi. Prek tega mehanizma naj bi poslanci ugotavljali odgovornost za kršitve ob spoštovanju načela delitve oblasti, ki sodiščem nalaga zakonsko preganjanje kršitev.

Pogled v četrtletje delovanja preiskovalnih komisij pri nas pa nas bolj napeljuje na sklep, da so bile komisije večinoma ustanovljene za politična obračunavanja in pridobivanje dodatnih političnih točk pri volivcih. Namen večine komisij zato niti ni bil, da bi pripeljale do epiloga. Od več kot tridesetih preiskovalnih komisij jih je svoje delo do zdaj končala manj kot tretjina.

Precej neuspešne so bile tudi štiri komisije, ki so se ukvarjale s pomembnim vprašanjem trgovanja z orožjem. Tako nobena izmed njih ni dokončala svojega dela. Poslanci so se sicer nekoliko bolje odrezali v tem mandatu, kjer se obetajo zaključki pri vsaj nekaterih izmed štirih preiskovalnih komisij.

Pri koncu svojega dela sta komisija Jelke Godec, ki ugotavlja zlorabe v zdravstvenem sistemu, in komisija aktivnega poslanca Anžeta Logarja, ki preiskuje zlorabe bančnega sistema. Hanžkova komisija, ki preučuje politično odgovornost pri več sto milijonov preplačanem Tešu 6, je že pripravljena na obravnavo.

Med glavnimi krivci za takšno izvedbo projekta je omenjen predsednik republike Borut Pahor. Vendar bržkone ni pričakovati hujših posledic, ki bi ga lahko doletele. Winston Churchill je že dolgo nazaj dejal, če ne želiš rešiti problema, ustanovi komisijo. Slovenska zgodba dobro potrjuje njegove besede.

Prvo komisijo DZ je vodila Polonca Dobrajc takrat poslanka SNS. Pozneje je presenetljivo prestopila v SDS in podprla desno-sredinsko vlado.

PRVA KOMISIJA

V letu 1993 je moral predsednik državnega zbora Herman Rigelnik na zahtevo opozicije, še zlasti Slovenske ljudske stranke, podpisati akt o ustanovitvi komisije, ki je preiskovala poslovanje v Hitu, Elanu, Slovenskih železarnah in v bankah. Poročilo, ki ga je napisala takratna poslanka Slovenske nacionalne stranke Polonca Dobrajc, ni prišlo na dnevni red državnega zbora, prav tako ne pet drugih poročil preiskovalnih komisij iz takratnega sklica parlamenta.

Komisija, ki jo je vodil Jože Pučnik iz SDS, se je sestala kar 55-krat in ni našla soglasja glede povojnih pobojev.

KAR DVE POROČILI

Med najbolj dejavnimi komisijami iz prvega sklica parlamenta je bila tudi komisija, ki se je ukvarjala s povojnimi poboji. Komisija, ki jo je vodil Jože Pučnik iz SDS, se je sestala kar 55-krat. Na koncu pa je razdeljena komisija izdelala kar dve poročili. V prvem je šesterica članov z Miranom Potrčem na čelu ugotovila, da je za povojne poboje odgovorna takratna oblast. Pučnikov del pa je krivdo pripisal izključno Komunistični partiji Slovenije in se zavzel za sodno preganjanje storilcev.

Preiskovalni komisiji Zorana Madona iz SLS leta 1996 glede nakupa mariborskega orožja ni uspelo dokončati svojega dela

MARIBORSKO OROŽJE

Tudi glede trgovine z orožjem si poslanci niso bili enotni. Preiskovalni komisiji Zorana Madona iz SLS oktobra 1996 ni uspelo dokončati svojega dela. Komisija je po letu in pol sestankovanja in zasliševanja prič zaradi Madonove odločitve prenehala preiskovanje. Afera se je sicer osredotočala na odkritje sto dvajset ton orožja na mariborskem letališču, ki ga je naročilo notranje ministrstvo. V spremstvu kamer je ta dogodek razkril Janez Janša. Nekateri so prepričani, da je šlo pri tem samo za preusmerjanje pozornosti na bolj sporne posle, ki so se dogajali v ozadju.

Bobo

Cene orožja so bile po oceni Mogeta do desetkrat, v povprečju pa petkrat višje od navedenih pri nas. Nekdo je moral torej dobiti velike zneske gotovine, ki so izginili neznano kam.

Poslanca skoraj ubili

Kot v knjigi Prevarana Slovenija zapiše Šurc, je bilo raziskovanje trgovine z orožjem v preteklosti tudi smrtno nevarno. Spomladi 1999 je poslanec Drnovškove LDS ustanovil novo preiskovalno komisijo za trgovino z orožjem: »Ker se je dokopala do podobnih ugotovitev kot skupina OVS leta 1994, je povzročila hudo jezo Janševih privržencev … Drnovšek pa je godrnjal, naj vendar že čim prej konča to preiskavo. Mogetu so grozili, hoteli so ga celo ubiti, vendar so mu 'le' zlomili hrbtenico… Poleti 1999 je Mogeta na otoku Pag namerno povozil motorni čoln in mu zlomil hrbtenico. Dva storilca je hrvaška policija le denarno kaznovala, slovenski organi pregona pa niso sprožili preiskave.«

MOGETOVA KOMISIJA

S trgovino z orožjem se je ukvarjala tudi komisija poslanca LDS Rudolfa Mogeta. Ugotovila je, da so se cene orožja na ministrstvu za obrambo močno razlikovale od cen, navedenih na hrvaških uradnih dokumentih. Cene so bile po njihovi oceni do desetkrat, v povprečju pa petkrat višje od navedenih pri nas.

Moge se je s preiskovanjem spravil celo v smrtno nevarnost, dobival je kup groženj. V knjigi Prevarana Slovenija, ki je izšla pri založbi Sanje, lahko preberemo, da ga je na Pagu povozil motorni čoln in mu zlomil hrbtenico. Slovenija glede tega ni sprožila postopkov. Tudi ta preiskava nikoli ni dobila epiloga, verjetno zato, ker so bili v trgovanje z orožjem vpleteni ljudje s političnega vrha.

PRETEP MIRA PETKA

Novinarja Mira Petka sta 28. februarja 2001 pred domačo hišo v Mežici napadla in pretepla neznanca. Zaradi nejasnih okoliščin je državni zbor na zahtevo poslancev SDS nato zahteval ustanovitev preiskovalne komisije.

Komisijo je vodil njihov poslanec Mirko Zamernik. Po dveh letih preiskovanja pa ni ugotovila vpletenosti politike v poskus uboja, ki se je po njihovem mnenju zgodil zaradi novinarjevega dela. Naročniki napada na novinarja niso bili nikoli odkriti, kar meče slabo luč na organe pregona.

SPORNI BREZPLAČNIKI

Marca 2010 je Melita Župevc iz SD postala predsednica komisije, ki je preiskovala politična ozadja pri izhajanju brezplačnikov Slovenski tednik in Ekspres pred volitvami leta 2008. Župevčevi naj bi zaradi njenega dela celo grozili. Na 18 sejah je komisija, na kateri so sodelovali samo pripadniki koalicijskih strank, zaslišala 30 prič. Član komisije Tadej Slapnik iz stranke Zares je takrat dejal, da sta bila »trojanska konja uporabljena za namene negativne politične kampanje«.

Kot je dodal, pa je bil njun osnovni namen objavljanje prikritih oglaševalsko-novinarskih vsebin z negativno vsebino o političnih nasprotnikih v korist predvolilne kampanje takrat vladajoče SDS. DZ je oktobra 2011 naposled izglasoval, da je bil namen izdajanja brezplačnikov vplivanje na volitve.

Za menedžerske prevzeme so okrivili slabo zakonodajo, slabo delo regulatorjev, nizek prag etike tistih, ki so vodili prevzeme, in politično-prijateljske povezave.

MENEDŽERSKI PREVZEMI

V mandatu Pahorjeve vlade je bila ustanovljena komisija za preučevanje menedžerskih prevzemov, ki se je ukvarjala s financiranjem njihovih spornih poslov. Komisijo je vodil Alojz Posedel iz Zaresa. Enaindvajset sej komisije je trajalo 48 ur. Zaradi predčasnih volitev pa so morali svoje delo skleniti z vmesnim poročilom na polovici, brez ugotovitve imen krivcev. Za prevzeme so okrivili slabo zakonodajo, slabo delo regulatorjev, nizek prag etike tistih, ki so vodili prevzeme, in politično-prijateljske povezave.

Golobiču je sicer afera Ultra tako škodila, da se tudi zaradi nje, njegov Zares na prihodnjih volitvah ni uspel priti več v državni zbor.

PREISKOVALI GOLOBIČA

Komisija z najdaljšim imenom do zdaj je leta 2009 ustanovila SDS, vodil pa jo je njen poslanec Rudolf Petan. Preiskovala je povezave takratnega ministra in predsednika stranke Zares Gregorja Golobiča, ki so ga obtoževali zlorabe položaja, korupcije in utaje davkov. Golobič je o zaključnem poročilu dejal, da ga v celoti razbremenjuje vseh obtožb in da je bil namen ustanovitve politična diskreditacija. Petan pa je ob zaključku povedal, da do vseh podatkov niso mogli priti in da ne bi rekel, da gre za oprostilno sodbo. Zaključno poročilo je Petan umaknil, kot je pojasnil, zaradi nesklepčnosti, in tako ni bilo nikoli obravnavano. Golobiču je sicer afera Ultra tako škodila, da njegov Zares na prihodnjih volitvah ni uspel priti več v državni zbor.

V vmesnem poročilu je maja Dimitrovski zapisala, da je v slovenski vojski 10 pripadnikov neonacistov.

EKSTREMISTIČNE SKUPINE

V prejšnjem sklicu državnega zbora je bila ustanovljena tudi skupina za ugotavljanje in oceno o delovanju ekstremističnih skupin pri nas. Komisijo je vodila Maja Dimitrovski iz Pozitivne Slovenije. Zaradi njenega vodenja sej pa so trije poslanci, Dragutin Mate, Matej Tonin in Franc Pukšič, izstopili iz komisije. Kot so jo obtožili, naj bi se posluževala manipulacij. Dimitrovska je sicer ugotovila, da levičarski in desničarski ekstremisti pri nas ne predstavljajo nevarnosti za nacionalno varnost. V vmesnem poročilu pa je zapisala še, da je v slovenski vojski 10 pripadnikov neonacistov. Komisija zaradi predčasnih volitev svojega dela ni dokončala.