Ko se obdelovalci zazrejo v nebo
Ne bojmo se deževnega aprila, saj stari pregovori pravijo: »če je april deževen, kmet ne bo reven,« »kadar je moker april, kmet bo veliko pridelkov dobil« in »mokrota v aprilu, pridelkov obilo.«
April ali mali traven, vsako leto četrti mesec po vrsti, poznamo pod več imeni. Eni mu rečejo štrtnik, deževnik, travnjek oziroma jurijevščak, medtem ko ga drugi radi okličejo za kukavičji mesec. »Znalci« se glede izvora imena april nekako ne morejo poenotiti, saj, kot v Vremenski pratiki za leto 2018 navede njen avtor Dušan Kaplan, »menda izhaja iz latinske besede »aperire« in pomeni odpreti, narava se odpira, ali pa »apricus«, kar pomeni sončen.« Drugi razmišljajo, da bi lahko bilo ime vzeto tudi iz indoevropske besede »apero«, ki pomeni naslednji. Kakor koli, malega travna običajno ne odlikuje ravno preobilica sonca, april pogosto raje poprime za zajeten škaf vode in z njim zalije že tako premočeno zemljo.
Če zagrmi, je dober znak
Kot je za začetek pomladi preroško napovedala pratika, se je končno spet malo ogrelo, vetrovi so se nekoliko umirili, pri čemer zna »prijetno pomladansko razpoloženje« nekoliko zavozlati jugo, z njim pa burja. A to nikakor ne bo skalilo naših dni, saj smo takšnega aprila že vajeni. Stara pregovora namreč pravita, da ima »mali traven devet vremen na dan« in »april sedemkrat na dan spodi kmeta s polja stran.« Ljudje, ki imajo že kakšno leto več za pasom, radi rečejo tudi, da »malemu travnu ne zaupaj, čeprav je topel, zelen breg; burja, krivec le zasukaj, brž je mraz, pobeli sneg.« Dobro je, če aprila tudi zagrmi, če namreč »malega travna grmi, se kmet več slane ne boji.«
Kaj bo nakazal Tribucij?
O Juriju še naslednje:
»Če se o jurijevem krokar v žitu skrije, mlatič jeseni dosti cepcev razbije.«
»Kar pred Jurijem odžene, se lahko s kolom odbije.«
»Če Jurij v prazno luno (mlaj) gleda, mu slana zelenje spodjeda.
Jurij pred mlajem da malo sena.«
Sicer pa si lahko v aprilu obetamo tipičnega vremena, pratika pravi, da nam bo nagajal dež, pri čemer lahko »ob močnih padavinah sneži tudi do dolin.« Več bo povedal Tribucij, ki nas obišče 14. aprila in rad naznanja žitno letino. »Če je Tiburcija polje zeleno, dobra bo letina, zrnje jekleno,« pravi modrost. 16. aprila, ko bo nastopil mlaj, bo že vse v znamenju bika, ljudje pa se bomo bržkone držali kot dež v pratiki. Še bo deževalo, pravi, tudi hladno bo, setev se bo zavlekla, tako vreme pa ne bo dobro delo niti čebelam. Tako bo vsaj do prvega krajca 22. aprila, ko se bo končno ogrelo, Jurij, ki nastopi le dva dni pozneje, pa nam bo »prinesel lepe sončne dneve in pomladansko vročino.« Vse po starem torej, saj »Jurij žene babe skoz duri,« pravi pregovor. Kakšna dežna kaplja na Jurija ne bo odveč, bodo rekli kmetovalci, ki kaj dajo na tradicijo. »Če je na Jurija dež in na Petra (29. 6.) suša, se raduje kmetova duša« in »za Jurija je pravi čas, da se pokaže prvi rženi klas,« namreč narekuje pratika. Vinarji bodo nekoliko drugačnega mnenja, kajti, »če je na jurjevo lepo, dosti vina bo.«
Ob lepem vremenu pa se nikar ne smemo preveč udomačiti, saj se bo konec aprila zopet ohladilo, kresovanje pa nam bo kot običajno pokvaril dež. A vigred bo aprila vseeno premagala zimo, kukavičjemu mesecu pa sledi cvetoči maj. Sploh pa sta nam ob deževnem aprilu pregovorno lahko v uteho naslednji stari misli: »če se aprila vreme smeje, se bo kisalo kasneje« in »sončen je april in suh, bo pa maj za lepo vreme gluh.«
