Denarna socialna pomoč je namenjena zadovoljevanju minimalnih življenjskih potreb v višini, ki omogoča preživetje. Trenutno znaša 297,53 evra, določena pa je z Zakonom o socialnovarstvenih prejemkih (ZSVarPre). Da bi jo dobili, ne smete imeti sredstev za preživetje, premoženja in prihrankov, ki bi vam omogočali preživetje, ob tem pa morate še aktivno reševati svojo socialno problematiko.
Fiktivni prihodki
Višina zneska, ki ga socialno ogroženi dejansko prejme na račun, je torej odvisna od tega, koliko drugih prilivov še ima oziroma koliko država misli, da jih ima. Tako denimo družine, ki prejemajo otroški dodatek, zaradi tega prejmejo nižjo socialno pomoč. Tudi tisti, ki morajo odplačati kredit ali lizing, bodo dobili manj, saj država meni, da če plačujejo kredit, morajo že nekje dobiti denar zanj. Tovrstno premoženje oziroma prihodek obravnavajo kot fiktivni prihodek. Med stvarmi, ki jih lahko imate, pa vam pomoči ne bodo odrekli, sta nepremičnina do 120.000 evrov in avto v vrednosti do 8.330,84 evra.
Otroški dodatki
Da bi se vsaj otroški dodatki izvzeli iz ocene premoženjskega stanja, se zavzemajo številne nevladne organizacije. Pobudo so predstavili v odprtem pismu, ki so ga poslali vladi, pristojnemu ministrstvu in odboru DZ, v njem so spomnili tudi na predlog odbora DZ, da vlada ustrezne rešitve pripravi do konca leta 2017. Kot so v nevladnih organizacijah pojasnili v odprtem pismu, je trenutno približno 13.400 družin z otroki upravičenih do socialne pomoči, od tega okoli 600 enostarševskih. Višina socialne pomoči za posameznika po njihovih navedbah znaša približno 67 odstotkov sredstev, ki so nujno potrebna za preživetje.
Gluha ušesa oblasti
Spomnili so, da sta Slovenska fundacija za Unicef in Zveza prijateljev mladine Slovenije že leta 2015 kot enega ključnih ukrepov izpostavili izvzem otroškega dodatka iz sistema socialnih transferjev, ker njegov namen ni osnovna socialna varnost. K sprejetju ukrepov, ki bi pomembno prispevali k zmanjšanju posledic revščine za otroke in socialne izključenosti zaradi socialne ogroženosti, so po njihovih navedbah konec leta 2016 ponovno pozvala tudi humanitarna društva ob podpori organizacij, združenih v Nacionalnem forumu humanitarnih organizacij, in Zveze društev pedagoških delavcev.
