V Banki Slovenije so pripravili nabor pogostih vprašanj in odgovorov o virtualnih valutah, ki bi jih moral po njihovem mnenju poznati vsakdo, ki se želi ukvarjati s tovrstnimi investicijami. Ob tem je Simon Anko iz banke pojasnil, da je nabor posledica skrbi za finančno stabilnost in ozaveščanje potrošnikov. Bojijo se, da bi morebiten večji padec vrednosti kriptovalut povzročil veliko osebnih stisk, saj se v javnosti pojavljajo informacije, da so mnogi potrošniki v kriptovalute vložili precej svojega premoženja.
Po njegovih besedah je dvomljiv že sam pojem valute, saj gre pri tem bolj za de facto digitalni zapis, ki ima ceno le, če se pojavijo kupci zanj. Ta cena je poleg tega zelo volatilna.
Subjekti poleg tega na tem področju niso podvrženi nobeni regulaciji, jamstva za vloge ni, nepoučenih vlagateljev pa je vedno več.
Pred nakupom virtualnih valut bi si moral posameznik po mnenju Banke Slovenije odgovoriti na določena vprašanja. Ta so po besedah Anje Rijavec Ušaj med drugim, kdo je oseba, pri kateri bi kupil kriptovalute, in kako deluje, kako se posamezna valuta izdaja in kakšna je provizija za njeno pridobitev.
Vedeti bi moral, kaj oziroma kdo in na kakšen način zagotavlja menjavo pridobljenih virtualnih valut nazaj v tradicionalne, ali bo vplačilo financiralo izplačilo vlagateljev, ki prodajajo te enote virtualnih valut, ter kako hitro je mogoče izvesti postopek zamenjave virtualne valute v tradicionalno.
Prav tako bi se moral vprašati, kako bo hranil valuto, kako varen je tak način hrambe ter kdo in s čim jamči za njeno varnost. Pomembno je tudi, kakšna nadomestila oziroma provizije je treba plačati za omogočanje hranjenja virtualnih valut.
Če posameznik nima dovolj informacij, da bi lahko odgovoril na tovrstna vprašanja, v banki predlagajo, naj zahteva jasne odgovore od osebe, pri kateri kupuje virtualne valute, oziroma naj ponovno razmisli o smiselnosti tovrstnega nakupa.
Tudi če se dobro obveščeni posameznik odloči za tovrsten nakup, je priporočljivo, da sredstva vloži v obsegu, ki zanj ne predstavlja prevelike izpostavljenosti, in z zavedanjem, da jih lahko tudi izgubi, poudarjajo.
Nasloviti želijo tudi potencialne ponudnike storitev, povezanih s kriptovalutami, ki jih spominjajo, da kriptovalut zaradi lastne denominacije ni mogoče šteti za digitalni nadomestek bankovcev in kovancev posameznih tradicionalnih oziroma zakonitih valut, ampak so to enote določene virtualne valute ali pa digitalna oblika povsem druge vsebine.
Kriptovalute zato ne zadostijo kriterijem definicije elektronskega denarja in jih posledično ni mogoče opredeliti kot predmet storitve izdajanja elektronskega denarja skladno z zakonom o plačilnih storitvah in sistemih.
Na evropski ravni se po pojasnilih banke pripravlja prenova direktive za preprečevanje pranja denarja, ki bo med drugim veljala tudi za menjalnice kriptovalut. Kot je pojasnil Anko, gre za korak v smeri ukinjanja anonimnosti, kljub vsemu pa gre le za področno regulativo.
Glede celovitega zakonodajnega urejanja področja kripotvalut medtem Slovenija čaka na uskladitev na evropski oziroma globalni ravni. Znotraj Evropske centralne banke (ECB) določene razprave že potekajo, vseeno pa po navedbah sogovornikov v letošnjem letu - če ne bo izrednih dogodkov - večjih premikov na zakonodajnem področju še ne gre pričakovati.
Prav tako so v Banki Slovenije spomnili še, da so menjalnice kriptovalut neregulirane in nenadzorovane, saj za samo opravljanje menjalnih storitev kriptovalut licence ne obstajajo. Za kriptovalutami ne stojijo države ali centralne banke, pač pa zasebni akterji, so posvarili.
Slovenci smo po podatkih Googlovih analitičnih orodij sicer na drugem mestu v svetu po pogostosti iskanja ključne besede bitcoin. Koliko sredstev se s slovenskih bančnih računov steka na bančne račune menjalnic kriptovalut, v Banki Slovenije ne razkrivajo.
