Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije že nekaj let opozarja strokovno javnost na naraščajoče izgube pri poslovanju in posledično vse večje likvidnostne težave bolnišnic in zdravstvenih domov. Sodu je izbilo dno lansko leto, ko so se cene zdravstvenih storitev znižale v povprečju za od sedem do devet odstotkov na raven cen iz leta 2014, na drugi strani pa so se stroški poslovanja bistveno povišali na račun zakonsko določenega dviga plač in sprostitve zakona o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela (ZUJF). Zato državo in zdravstveno blagajno pozivajo k čimprejšnjemu dvigu cen zdravstvenih storitev in spremembi načina financiranja zdravstva.
Zakon je le pesek v oči
»Zakon o interventnih ukrepih za zagotovitev finančne stabilnosti javnih zdravstvenih zavodov je bil sicer dobrodošel, da je država poskrbela za sanacijo dela starih izgub bolnišnicam in s tem za premostitev velikega trenutnega likvidnostnega krča, v katerih smo se znašle bolnišnice. A je le pesek v oči, saj gre žal le za kratkoročno krpanje luknje, za prihodnje uspešno poslovanje pa nikakor ne zadošča, saj ni zagotovljenega denarja prek cen zdravstvenih storitev za vsa povišanja plač,« je opozorila Milena Kramar Zupan, direktorica Splošne bolnišnice Novo mesto in predsednica upravnega odbora Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije. Po njenih besedah so lani v zdravstvu za plače tako namenili deset odstotkov več ob enakem številu zaposlenih, letos pa naj bi ta odstotek zrasel na 22, cene zdravstvenih storitev pa ostajajo na ravni iz leta 2014. »To je ogromen razkorak, plače namreč predstavljajo od 60 do 70 odstotkov vseh stroškov dela in že laik vidi, da se ta račun nikakor ne bo izšel. Javni zdravstveni zavodi in med njimi predvsem bolnišnice že ustvarjamo nove izgube,« je dejala Kramar Zupanova in dodala, da so v novomeški bolnišnici zaradi zakonsko določenega dviga plač lani namenili okoli 2,6 milijona evrov več, letošnja ocena pa se giblje okoli šest milijonov.
Prihodki ne sledijo potrebam pacientov
Od leta 2009 do leta 2017 se je število obiskov pacientov povečalo za 26 odstotkov, prihodki so se povečali za 5 odstotkov, odhodki pa za 15 odstotkov.
V Združenju zdravstvenih zavodov Slovenije so tudi pripravili analitičen prikaz posledic podfinanciranosti zdravstvenega sistema, v katerem so navedli primerjavo od leta 2009 do vključno leta 2017. Podatki kažejo, da prihodki nikakor ne sledijo potrebam pacientov. »Obiski pacientov so se povečali za kar 26 odstotkov oziroma je bilo skoraj 700.800 obiskov več, prihodki so se povečali za 5 odstotkov in odhodki za 15 odstotkov, kar pod črto pomeni, da smo od leta 2009 delali izgubo. Zdravstveni zavodi, predvsem bolnišnice, smo tako opravili za nekaj manj kot 600 milijonov neplačanih zdravstvenih storitev, zato glede na to, da so javni zdravstveni zavodi v istem obdobju pridelali 170 milijonov izgube, lahko ocenimo, da smo še zelo racionalno delali,« je povzela. Pritisk pacientov je vse večji tudi zaradi demografskih trendov starajoče populacije pa tudi pojavov novih bolezni, dodatno sistem zdravstva draži tudi razvoj medicinske in farmakološke stroke, ki sta najhitreje napredujoči panogi. »Kronično pomanjkanje denarja, ko samo krpamo luknje, samo povečuje čakalne dobe in vnaša nered, zdravstvo pa potrebuje dolgoročno finančno trdnost ter strokovni in investicijski razvoj, a se pri nas dela ravno obratno,« je poudarila Kramar Zupanova.
Država krši lastno zakonodajo
Raven financiranja zdravstva se uravnava s plačilno sposobnostjo zdravstvene blagajne, ki pa, kot opozarjajo v združenju zdravstvenih zavodov, v zadnjem desetletju ni sposobna zagotavljati zakonsko določenih obveznosti, ki so bile naložene javnim zdravstvenim zavodom. »S tem država krši lastno zakonodajo, zlasti 66. člen zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju ter vsakoletni splošni dogovor med našim združenjem, zavarovalnico in vlado, ki določata, da je cena dela, ki se povečuje, eden izmed elementov določanja cene zdravstvenih storitev. Ta pa ostaja enaka, kljub dvigu stroškov dela. Zato smo prepričani, da je zdravstvo v primerjavi z drugimi področji znotraj javnega sektorja v izrazito diskriminatornem položaju. V proračunsko financiranem javnem sektorju, na primer v izobraževanju, kulturi, javni upravi in socialnih storitvah, so spremembe pri stroških dela priznane v izplačilih bodisi iz državnega bodisi lokalnega proračuna, pri zdravstvu pa je spoštovanje zakonskih določil odvisno izključno od finančnega stanja Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije,« je pojasnjevala predsednica upravnega odbora Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije, kjer na pobudo njihovih članov že potekajo aktivnosti za tožbene zahtevke proti državi zaradi nespoštovanja zakonskih določil.
Predlagajo povišanje cen
Če bi v Sloveniji po javnih izdatkih za zdravstvo želeli doseči evropsko povprečje, to je 2177 evrov na prebivalca, bi morali javne izdatke povišati za 1,22 milijarde evrov na nacionalni ravni.
V združenju so predlagali, da bi se cene zdravstvenih storitev letos povišale za 8,45 odstotka, če bi želeli pokriti stroške dela, predvsem pa bi se moral, kot že omenjeno, spremeniti način financiranja, tako da bi se zagotovil stabilen vir, na kar je po besedah Milene Kramar Zupan Slovenijo opozorila tudi Evropska unija. »Kako pereče je stanje in da to, kar se dogaja, resno destabilizira zdravstvo, smo želeli osebno predstaviti tudi predsedniku vlade Miru Cerarju. Za sestanek smo bili že trikrat dogovorjeni in tudi trikrat prestavljeni, na novi datum še čakamo. Bojimo se, da so to nastavki za privatizacijo zdravstva, tako kot se je to pred časom zgodilo gospodarstvu!« je še opozorila.
Primerjava z državami EU
Podcenjenost slovenskega zdravstva oziroma njegovo nerealno financiranje po mnenju Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije izhaja tudi iz mednarodnih primerjav iz leta 2015, kjer je naša država po izdatkih za zdravstvo med 28 državami umeščena na 15. mesto, na prvih treh mestih so Luksemburg, Nemčija in Nizozemska, sledijo Švedska, Avstrija, Danska, Belgija, Francija … Če bi v Sloveniji po javnih izdatkih za zdravstvo želeli doseči evropsko povprečje, to je 2177 evrov na prebivalca, bi morali javne izdatke povišati za 1,22 milijarde evrov na nacionalni ravni.