Čeprav so pravila v nogometu bolj jasna, dorečena, manj je "improvizacije" sodnikov, se tudi pripetijo usodne sodniške napake. Spomnimo na podajo z roko francoskega napadalca Thierya Henrya, po kateri je William Gallas dosegel odločilni gol. Francozi so odšli na svetovno prvenstvo v Južni Afriki leta 2010, Irci pa so besneli. Zahtevali so ponovitev tekme. "Okradli in prevarali so nas. Fifa bo srečna. Spet se je pomagalo velikim," je bentil irski kapetan Richard Dunne.
Tudi Severni Irci so bili letos oškodovani v tekmi dodatnih kvalifikacij za nastop na svetovnem prvenstvu v Rusiji. Edini zadetek na dveh tekmah so Švicarji dosegli iz enajstmetrovke, ki je sodnik ne bi smel dosoditi. Romunski sodnik Ovidiu Hategan je bil tako pošten, da je nekaj dni po tekmi priznal, da je storil napako in da mu je žal.
Septembra 2001 so sodniško fortuno okusili tudi slovenski nogometni reprezentantje. Na stadionu za Bežigradom so nujno potrebovali zmago proti Rusiji. Igrala se je že devetdeseta minuta, ob predložku je prišlo do prerivanja v kazenskem prostoru, oglasila se je piščalka angleškega sodnika Grahama Polla. Kje je videl prekršek, ve le on, Mile Ačimović je nastavil žogo na belo točko in dosegel zadetek za zmago z 2:1. Za Ruse poraz ni bil usoden, osvojili so prvo mesto v skupini. Zato pa je bil (pogojno) za Jugoslavijo, ki je na koncu kvalifikacij s točko za Slovenijo končala na tretjem mestu. Zakaj pogojno? Ker so imeli možnost, da v predzadnji tekmi v kvalifikacijah v Beogradu premagajo Slovenijo. Pa je niso. Katančeva zasedba je odigrala neodločeno.
Tudi slovenska rokometna reprezentanca ima možnost, da jutri z zmago sama odloča o nadaljevanju evropskega prvenstva. Kar seveda ne zmanjšuje nedopustnosti napak litovskih sodnikov, ki so precej hujše (ocenite sami) od kiksa Grahama Polla.
