Pritožnik Vili Kovačič, organizator referenduma o drugem tiru, želi iz konkretnega postopka izločiti predsednico ustavnega sodišča, sicer sodnico poročevalko v tem primeru, Jadranko Sovdat, in ustavnega sodnika Mateja Accetta. Oba po njegovi oceni kažeta naklonjenost vladni nameri in pri odločanju ne moreta biti nepristranska.
Poleg izločitve zahteva še, naj ustavno sodišče o tej zadevi razglablja na javni seji, saj da gre za vprašanje varovanja demokracije, pri čemer vlada velik javni interes. Če pri tem ne bo uspešen, se bo obrnil na Evropsko sodišče za človekove pravice in na Beneško komisijo, ki se z ustavnimi vprašanji ukvarja pri Svetu Evrope.
Sodne prakse s tega področja ni
Kovačičeva pritožba zoper poročilo je sprožila prvi tovrsten referendumski spor v Sloveniji. Kot je za STA pojasnila predstavnica katedre za upravno pravo na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani Bruna Žuber, sodne prakse s tega področja namreč doslej ni bilo.
Po njenih besedah ima ustavno sodišče na voljo tri možnosti za odločitev. Najverjetnejša se ji zdi ta, da bi ustavni sodniki ugodili zahtevi vrhovnih sodnikov. Če se ta ugoditev nanaša na določbe zakona o referendumu in ljudski iniciativi, bodo ustavni sodniki po vsej verjetnosti ugotovili, da res obstajajo neustavne pravne praznine.
Verjetno bodo zahtevali zatesnitev pravne praznine
Po oceni Žuberjeve pa sta glede dela zakona o volilni in referendumski kampanji, ki govori o financiranju vladne kampanje, možnosti dve. V primeru ugoditve zahtevi vrhovnih sodnikov bi se ustavno sodišče odločilo bodisi za razveljavitev bodisi za ugotovitev neustavnosti zakonske določbe, je pojasnila.
»V takih primerih lahko ustavno sodišče ugotovi neustavno pravno praznino, kar pomeni, da je neustavno že to, da določb sploh ni oziroma ima sodišče preskopo pravno podlago, da bi lahko sploh odločilo o sami zadevi,« je pojasnila. Ocenjuje, da je velika verjetnost, da bo ustavno sodišče v primeru ugoditve zahtevi določilo tudi način izvršitve svoje odločbe in v tem okviru pravila, kako zapolniti neustavno pravno praznino.
Zahteva tudi presojo uporabe davkoplačevalskega denarja
Ločeno od tega Kovačič zahteva tudi ustavno presojo člena zakona o volilni in referendumski kampanji, ki po njegovem mnenju omogoča nesorazmerno porabo sredstev v referendumski kampanji. Poleg tega pa želi pobudnik referenduma doseči tudi neustavnost dveh sklepov vlade, s katerima je imenovala delovno skupino za vodenje in koordinacijo komuniciranja v referendumski kampanji in za referendumsko kampanjo namenila 97.000 evrov.
