Nepovezani poslanec Janko Veber, poslanci Levice, Zvonko Lah in Iva Dimic iz NSi ter nepovezani poslanec Andrej Čuš so danes v parlamentarni postopek vložili končno različico predloga zakona za ureditev problematike posojil v švicarskih frankih. Pripravili so ga v Združenju Frank, kjer so na vložitev čakali od začetka septembra.
Kot je na današnji novinarski konferenci pojasnila predsednica združenja Alja Pestar, zakon predvideva pretvorbo posojil iz švicarskih frankov v evre po tečaju na dan sklepanja kreditnih pogodb. Obstoječe posojilne pogodbe bi ostale v veljavi, iz njih bi izločili le po mnenju združenja nepošten pogoj, to je nominacijo v švicarskih frankih oz. valutno klavzulo.
Kaj bi zajel zakon
Zakonski predlog so združenju pomagali pripraviti na Inštitutu za ustavno pravo. Zakon bi zajel posojilne pogodbe, sklenjene v obdobju od 28. julija 2004 do 31. decembra 2010, in vse kredite v švicarskih frankih - tako že odplačane in konvertirane kot še aktivne in tudi tiste, katerih terjatve so bile prodane.
Banke bodo po predlogu zakona lahko na podlagi individualne presoje izpodbijale zahtevek potrošnikov, za katere bodo pisno dokazale, da so bili pravočasno in ustrezno seznanjeni z vsemi tveganji.
V Združenju Frank so za potrebe tega zakona sedaj naredili analizo njegovih finančnih posledic, ki bi jih nosile zasebne banke in ne država. Zneski preplačil teh kreditov za banke predstavljajo v povprečju 3,5 milijona evrov na leto.
"Prednost tega zakona je tudi, da smo predvideli zvišanje skupne obrestne mere, kar pomeni, da lahko banke iz naslova realizacije tega zakona pridobijo ves dobiček, do katerega so upravičene z evrskimi krediti," je dodala Pestarjeva.
Veber, ki je nedavno izstopil iz poslanske skupine SD, je povedal, da sta podporo zakonu med drugim izrazila tudi predsednik DZ Milan Brglez ter predsednica parlamentarnega odbora za finance in monetarno politiko Urška Ban (oba iz vrst SMC), ki pa za podpis nista bila dosegljiva.
Kot je pojasnil Veber, se je za svojega odločil, ker je problematika posojil v frankih dosegla raven, ko nekateri ne morejo več odplačevati posojil. Po njegovem mnenju je predlagana rešitev dobra tudi za banke, saj bi pogodbe ostale v veljavi, banke pa bi imele še naprej možnost pridobivati sredstva iz naslova teh pogodb, vendar "seveda v bistveno manjši meri, kot je bil ta dobiček, ki se je ustvarjal zaradi velikih tečajnih razlik".
Po predlogu zakona bi morale banke v 15 dneh po uveljavitvi zakona komitentom predložiti nove amortizacijske načrte.
Luka Mesec (Levica) je dodal, da se v javnosti o posojilojemalcih v švicarskih frankih govori kot o špekulantih, a v resnici niso špekulirali oni, temveč banke. "Zato, ker so privabljale potrošnike, ne da bi jih seznanile z vsemi tveganji, in ker so na te potrošnike prevalile celotno tveganje," je dejal.
Povedal je, da je Avstrija takšne kreditne pogodbe "bistveno omejila" že leta 2005, leta 2008 pa popolnoma prepovedala. "Slovenija se ni odzvala, zato je v teh letih nastalo ogromno družinskih stisk, ločitev, bankrotov, duševnih težav in mogoče tudi kakšen samomor," je poudaril.
Tudi Lah je opozoril, da so mnogi posojilojemalci v hudi finančni stiski. Kot je poudaril, gre večinoma za posameznike z že tako nižjimi dohodki.
