Vodni top si je kot notranja ministrica prva zaželela Katarina Kresal. Leta 2010 je objavila javni razpis, ki je za nakup represivnega sredstva odmeril slabega pol milijona evrov. Vodni top je slovenska policija tedaj že imela, vendar ga do takrat še ni uporabila.
Prvič je bilo staro vozilo znamke TAM uporabljeno na eni od tako imenovanih vseslovenskih vstaj v Ljubljani. Minister za notranje zadeve je bil takrat Vinko Gorenak, vodni top pa je s curkom razganjal še zadnje protestnike, ki so vztrajali v okolici parlamenta. Na vlado in ministra so tedaj letele kritike, da je bila uporaba tega sredstva povsem neupravičena in namenjena zgolj zastraševanju.
Že Kresalova je trdila, da je nakup vodnega topa nekaj povsem normalnega. Zamenjava obstoječega pa naj bi bila potrebna, ker naj zanj ne bi bilo več rezervnih delov, vzdrževanje bi bilo torej predrago. Policisti so si prav tako želeli nekaj sodobnejšega, z večjim dosegom hladnega curka in sodobno optično opremo.
Nov vodni top smo zdaj dobili za še enkrat višjo ceno, kot smo ga nameravali kupiti sprva – skupno torej za 1,16 milijona evrov. Ministrica za notranje zadeve Vesna Györkös Žnidar ga je z javnim razpisom kupila od dobavitelja Rosenbauer, ki je z 80 tovrstnimi vozili že založil nemško zvezno policijo.
»Očesa so mu padla iz jamic«
Kako učinkovit je ta tip vozila, smo imeli priložnost videti leta 2010 med protesti v Stuttgartu. Britanski BBC je takrat poročal o primeru 69-letnega Dietricha Wagnerja, upokojenega inženirja, ki se je znašel na poti vodnega curka. »Odtrgalo mu je očesne veke in zdrobilo nekaj kosti okoli njegovih oči, zaradi česar so mu očesa padla iz jamic,« so zapisali.
Gre sicer za skrajen primer, pri čemer je treba poudariti, da vodni top omogoča stopnjevito uporabo sile. Ne glede na to pa gre za sredstvo, ki ne zna diskriminirati. Če se med shodom po naključju znajdete v delu protesta, za katerega je odgovorni policist presodil, da si zasluži hladen tuš, vodni curek ne bo ločeval med vami in delom protestnikov, ki so se odločili policistom podajati granitne kocke.
Slovenski policisti se sicer nadejajo, da nove igračke ne bodo nikoli uporabili za njen namen. Upajo namreč, da bo svoje poslanstvo odslužila le kot zelo draga cisterna za dostavljanje vode ali kot močno preplačan gasilni avtomobil.
Kaj vse dobimo za ta denar?
Vodni top doslej ni bil potreben niti pri umirjanju nogometnih navijačev, edinkrat pa so ga uporabili med protesti leta 2013. Z domnevo, da vodnega topa verjetno ne potrebujemo, če ljudje živijo v blaginji, smo se obrnili na socialne organizacije in jih povprašali, kaj vse bi lahko postorile z denarjem, ki smo ga odšteli za novo policijsko vozilo.
»1,2 milijona evrov bi zadostovalo, da bi na morje letno povsem brezplačno peljali polovico socialno ogroženih otrok v Sloveniji,« meni Breda Krašna generalna sekretarka Zveze prijateljev mladine Slovenije.
Podobno ugotavlja Dušan Keber, predsednik Rdečega križa: »S tem denarjem bi en teden brezplačno letovalo 5000 otrok ali 3300 starejših ali pa bi z njim kupili 100.000 prehranskih paketov.«
Keber kljub temu poudarja, da bi s tem številom prehranskih paketov vsak socialno ogroženi prejel le enega na leto, kar nikakor ni dovolj. »Seveda bi bilo v primeru dobro organizirane države, ki v celoti opravlja socialno poslanstvo, situacij, v katerih bi ta morala braniti samo sebe ali lastnino svojih državljanov, bistveno manj. Če bi imeli idealen svet, ne bi imeli nasilja, niti državnega niti kakšnega drugega,« je glede nakupa vodnega topa dodal Keber.
