"Bralci revije Zarja so letos izbrali srčnost in pogum, žensko, ki je sama vrgla vrata s tečajev, da je pomagala sosedi," je dejala odgovorna urednica revije Melita Brzelak ob razglasitvi ženske leta, ki je v ponedeljek ob 18.00 potekala v ljubljanski Drami.
Letošnji častni naziv ženske leta so bralke in bralci revije Zarja dodelili Mireli Čorić, ki je s svojimi pogumnimi in človekoljubnimi dejanji prepričala celo Slovenijo.
Čorićeva je policistka, ki je bila odlikovana z medaljo za hrabrost, ker je pred štirimi leti sama prijela moška, ki sta v Ljubljani oropala zlatarno, in za to dejanje letos prejela medaljo za požrtvovalnost. Pred hujšimi zdravstvenimi posledicami je rešila starejšo sosedo, ki je pozno zvečer poklicala na pomoč. Medaljo za srčnost pa bi si zaslužila zato, ker je v svoj dom z vso ljubeznijo takoj ob njegovem rojstvu sprejela nečaka, za katerega njegova mama ne more skrbeti.
Akcija revije Zarja izpostavlja izjemne ženske, pogosto prezrte, a strokovno odlične in osebnostno navdihujoče. Ženske, ki niso velike medijske zvezde, so pa mojstrice svojega poklica. Njihova izjemnost je v tem, da poleg vsega na številne različne načine spreminjajo življenja drugih na boljše.
Čorićeva je pred dobrimi štirimi leti pod svojo streho sprejela nečaka, saj njegova mama, ki ima težave z odvisnostjo, že takoj po rojstvu ni bila sposobna skrbeti zanj. "Čeprav sem tudi sama mati samohranilka, sem vedela, da bom zmogla," je še povedala za revijo. Starejšo sosedo, ki ji je pomagala, še vedno redno obiskuje. Vsaki dan ji prinese topel obrok. Naziv ženske leta in dobre vile ji je prineslo tudi to, da je pred dvema letoma od samomora odvrnila nekdanjega brezdomca Vilija, ki več ne živi na cesti.
Čorićeva je odrasla v ljubljanski soseski Rakova Jelša, ki je bila včasih na zelo slabem glasu. "Veliko mojih sosedov, znancev in prijateljev, s katerimi smo se družili v otroštvu, je na žalost v zaporu. Vendar mi je bilo že kot mlajši jasno, da so nekateri preveč divji, hoteli so vse poskusiti in sem se umaknila od njih."
Mamo je izgubila pri rosnih 17 letih in še danes jo pogreša. Njen oče živi v Velenju, dobro se razumeta in sila ponosen je na svojo hčer. Prav tako je nanjo ponosna družina njenega bivšega moža, s katerim ohranjata spoštljiv odnos, nekdanja tašča pa je njena tesna prijateljica. Mirela si je po tihem vseskozi želela postati policistka, vendar takrat na policijsko akademijo še niso sprejemali žensk, zato je sprva sedla v klopi ekonomske srednje šole in v prostem času, tako kot že prej v osnovni šoli, trenirala karate. Po srednji šoli se je odločila za prekvalifikacijo, saj se ni videla v pisarni, temveč na terenu, med ljudmi. V službi je večinoma prijazna, tudi ljubeča, saj se tako bolje počuti in mnogo več doseže.
Po mnenju Čorićeve, bi policijsko delo lahko bilo bolj spoštovano in bolje plačano, vendar so policistke v primerjavi s prodajalkami ali snažilkami, ki so pred nekaj dnevi protestirale pred vlado, lahko še zadovoljne.
Ni pa samo zmagovalka nekaj posebnega, takšnih je vseh 10 nominirank, ki bi si prav tako prislužile ta naziv. To so: serviserka slovenske smučarske ekipe (in mama Ilke Štuhec) Darja Črnko, predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela prof. dr. Metoda Fikfak, psihiatrinja prof. dr. Mojca Zvezdana Dernovšek, ilustratorka Ančka Gošnik Godec, novinarka Lidija Hren, okoljevarstvenica Petra Matos, upokojenka Rožca Šonc, igralka Urška Vučak Markež in ravnateljica Vzgojnega doma Planina dr. Leonida Zalokar.
