Novice Svet24

Dolenjski list

Prebivalce Martinje vasi v občini Mokronog - Trebelno moti smrad, ki se širi z bližnje farme puranov. Dolga leta so prenašali neprijetne vonjave in molčali, zdaj pa imajo dovolj in so odločeni, da je treba ukrepati, je izpostavila občinska svetnica Ana Vene, ki tudi sama živi v omenjeni vasi.

»Smrdi po vsej vasi, najhuje pa je poleti. Vaščani so se takrat pritoževali, da niti ponoči niso mogli prezračiti pregretih prostorov,« težave vaščanov opiše Venetova. Objekti na farmi so bili zgrajeni že pred desetletji in do danes jih je zob časa že pošteno načel. Naša sogovornica je prepričana, da kazijo podobo sicer urejenega kraja, in opozarja: »Farmo je treba posodobiti ali pa zapreti, če najemniki nimajo interesa, da bi vanjo vložili kakšen evro.«

Našli celo trupla puranov

Vaščanom je dokončno prekipelo, ko so na njivah in bližnjih travnikih našli trupla puranov, ki naj bi jih po njihovih predvidevanjih raznesle lisice, kajti okoli farme ni povsod ograje, zato so o vsem tem seznanili tudi pristojni inšpektorat. »Nimamo nič proti ljudem, ki vzrejajo živali, vendar mora biti to narejeno po nekih standardih,« dodaja Venetova.

Župan Anton Maver pravi, da zaupa pristojnim službam, ki odločajo, ali je dejavnost v skladu z vsemi predpisi in normativi. 

Najemnika zavračata vse očitke

Z očitki smo soočili oba najemnika objektov, ki so sicer v lasti Kmetijske zadruge Trebnje. »Načeloma res smrdi, saj vsaka žival po svoje smrdi,« pravi Natalija Novak, ki se skupaj z možem že več kot dvajset let na tem območju ukvarja s to dejavnostjo, trenutno pa imata na farmi v najemu dva objekta, v katerih je skupno 15.000 puranov in puric. Ampak smrdi samo na območju farme, poudarja Damjana Bartolj, ki ima z možem zadnja štiri leta v najemu tretji objekt, v katerem je okoli 7500 puranov in puric. Prepričani so, da se neprijeten vonj v vas ne širi, kar so tudi sami že večkrat preverili, čeprav so slišali govorice, da najbolj smrdi ob pol šestih zjutraj in ob pol desetih zvečer. Nedavno jih je obiskal tudi pristojni inšpektor, ki po njihovem ni ugotovil nič spornega.

Na inšpektoratu za okolje in prostor pojasnjujejo, da v zvezi s smradom nimajo evidentirane nobene nerešene prijave, in dodajajo, da metode meritve smradu ni. 

Novakova vaščane, ki jih prijavljajo inšpekcijskim službam, naproša, naj se raje obrnejo neposredno na njih, da bodo skupaj hitreje rešili morebitne težave. Težko verjame, da bi njihovi poginuli purani ležali po njivah, kajti vse mrtve živali redno pobirajo po hlevu in jih shranjujejo v prav za to namenjeno skrinjo, iz katere jih potem takoj odpeljejo pristojne sanitarne službe.

V objekte vlagajo, kolikor zmorejo

Da okolica in objekti navzven niso videti najlepše, se strinjajo. »Vlagamo toliko, kolikor nam dejavnost dopušča. Denar vlagamo nazaj v rejo, da imajo purani znotraj čim boljše pogoje. Žal si finančno ne moremo privoščiti nove strehe in oken, ali da bi položili asfalt,« pojasnjuje Novakova. Po predračunu bi samo kritina za en objekt stala okoli 30.000 evrov, kar je zanje prevelik strošek, po njenih besedah pa tudi Kmetijska zadruga Trebnje nima namena vlagati v objekte, ker so v preslabem stanju. »Poleg tega ne vemo, koliko časa bomo tukaj še lahko opravljali to dejavnost. Pogodbo o najemu podaljšujemo vsaki dve leti. Kako naj vlagamo, če ne vemo, kaj bo čez dve leti. To za nas ni malo denarja,« pravi Bartolova in dodaja, da imajo vsaj s Perutnino Ptuj sklenjeno pogodbo za odkup puranov za nedoločen čas.