»V četrtek sem prejela pismo Zavoda za zdravstveno zavarovanje, v katerem so mi sporočili, da mi zdravstveno zavarovanje ne pripada več. Ko sem preverila, ali to res drži, sem presenečeno ugotovila, da je bila prostodušno in potihoma sprejeta novela Zakona o visokem šolstvu, s katero je bila ustvarjena ločnica med študenti, ki imajo status študenta,« za uvod pove Lana.
Preberite več:
• Ostali brez zdravstvenega zavarovanja
• "S povprečjem 9,4 sem zdaj kljub rednemu študiju ostala brez zavarovanja"
Kot pravi je problematično ločevanje med študenti, ki obiskujejo prvi študij in tistimi, ki obiskujejo drugi ali naslednji študij. »In to navkljub dejstvu, da študirajo redno in imajo status študenta, kar je v nasprotju z logiko, logika statusa študenta, sledi možnosti koriščenja študentskih ugodnosti, ki omogoča dostopnost študija čim večjemu deležu mladih ljudi, ki so bodoči nosilci znanja in idej posledično pa razvoja države, kar novela za določene študente, ki imajo status, ukinja,« razmišlja Lana.
Kar se ji zdi pri tem še bolj problematično, je to, da ta ločitev ne poteka na podlagi premalo vlaganja v študijske obveznosti in slabem študijskem uspehu, temveč gre »zgolj za birokratsko podlago, ki temelji na neracionalnem poskusu varčevanja.«
»Moj edini prihodek je tako predstavljala štipendija 240 evrov. S tem sem si plačevala vse življenjske stroške,« svojo zgodbo razloži Lana.
Pri tem opozori tudi na kršitev 155. člena ustave, ki določa prepoved veljave pravnih aktov za nazaj. »Določba 69. člena ZVIS pa počne prav to, posega v že pridobljene pravice, pravice, ki so mi, v mojem primeru pripadle ob vpisu na študij,« opozori Lana.
»Poskušajte se postaviti v kožo teh študentov«
»Poskušajte se postaviti v kožo 2000 študentov, ki jih je diametralna sprememba njihovega položaja zadela kot strla iz jasnega. Pri tem ne gre za finančno samostojne osebe, večina študentov se preživlja s pomočjo staršev v kombinaciji s študentskim delom. Tako velika sprememba bi morala biti skrbno načrtovana in premišljena, kar pa v tem primeru več kot očitno ni,« pove.
Obenem opozori še na to, da ministrstvo za izobraževanje dela eno, govori pa drugo. »V dokumentu Izhodišča nove zakonodaje – ZRRD (zakona o razvojni in raziskovalni dejavnosti) in ZVIS (zakona o visokem šolstvu), najdemo naslednji sestavek: ’Za diplomante, ki želijo pridobiti še eno visokošolsko izobrazbo brezplačno ter za vzporedni in zaporedni študij se vzpostavi možnost za financiranje šolnin talentiranim študentom. Zahtevan bo razvoj različnih inovativnih oblik izobraževanja, ki večajo dostopnost, odprtost, učinkovitost in fleksibilnost študija… Predvideni bodo mehanizmi prepoznavanja tistih posebnih skupin študentov, ki v visokem šolstvu potrebujejo posebno obravnavo.’«
"Poskušajte se postaviti v kožo 2000 študentov, ki jih je diametralna sprememba njihovega položaja zadela kot strla iz jasnega. Pri tem ne gre za finančno samostojne osebe, večina študentov se preživlja s pomočjo staršev v kombinaciji s študentskim delom."
Kot opozori Lana, ta del ni uresničen nikjer: »Ker govorim iz lastnih izkušenj, lahko povem, da je bil vzporednim študentom enostransko odvzet položaj, ki smo ga imeli denimo, še v preteklem šolskem letu. Ukinjene so bile vse štipendije in kakršnekoli druge oblike finančne pomoči.«
Od osnovne šole dosegala nadpovprečne učne uspehe
Od osnovne šole je Lana dosegala nadpovprečne učne uspehe. »Na tej bazi sem pridobila Zoisovo štipendijo za nadarjene in jo obdržala tudi na fakulteti, kjer pa sem jo zaradi varčevalnih ukrepov in njenega zmanjšanja zamenjala za državno, ki je bila zame v danem trenutku višja. Ko sem se ob študiju prava vzporedno vpisala še na študij arheologije, je bila ureditev takšna, da je predvidevala možnost prejemanja štipendije vse do dokončanja obeh študijskih programov«, opisuje svojo zgodbo.
Kot pravi, je delala samo občasno, včasih pa je s pravnimi nasveti pomagala tudi socialno ogroženim študentom Univerze na Primorskem in nudila brezplačno pravno pomoč v okviru prakse na sodišču v Kopru. »Moj edini prihodek je tako predstavljala štipendija 240 evrov. S tem sem si plačevala vse življenjske stroške. Čez mesec sem se komaj prebila, a je, sicer stežka, šlo. Tudi zahvaljujoč subvencionirani prehrani in nekaterim ponudnikom, ki jo nudijo brez doplačila,« še pove in doda, da se je veselila nadaljevanja študija in tega, da bo letos zaradi študijskih uspehov z višjo štipendijo lažje preživela.
»Lahko si predstavljate kakšen šok sem doživela, ko sem v četrtek ugotovila, da je v letošnjem šolskem letu sploh ne bom prejela! Poleg tega pa nisem več upravičena do zdravstvenega zavarovanja, študentske subvencionirane prehrane, štipendije, študentskega doma, dela preko študentskega servisa, pa verjetno še česa, česar v naglici, kar v vsej tej naglici, še nisem odkrila,« svoje težave, ki so nastale zaradi lahkomiselnega početja uradnikov, nadalje opisuje Lana.
"Moj edini prihodek je tako predstavljala 240 evrov visoka štipendija. S tem sem si plačevala vse življenjske stroške. Čez mesec sem se komaj prebila, a je, sicer stežka, šlo. Tudi zahvaljujoč subvencionirani prehrani in nekaterim ponudnikom, ki jo nudijo brez doplačila."
Ker jo čaka operacija, se je morala tudi obvezno in dodatno zavarovati: »Še dodatni šok je bil, ko sem videla, da bom morala za zdravstveno zavarovanje na mesec plačati 50 evrov.« Čeprav je ta vlada tudi na tem področju obljubljala spremembe, ki bi tistim brez prihodkov močno zmanjšali plačevanje tako dragega zavarovanja, od tega očitno kot kaže spet ne bo nič. Bogatejši bodo za zdravje tako dajali enako kot tisti, ki sploh nimajo dohodkov.
»Država me kaznuje, ker sem nadpovprečna študentka, ki opravlja dva študija«
Kot pravi, je izbris študentskih pravic posledica 69. člena zakona ZVIS, ki pravi določa, da imajo študentje ne glede na to, ali se študij izvaja kot redni ali izredni, pravico do zdravstvenega varstva in drugih ugodnosti ter pravic (na primer prehrane, prevozov, štipendiranj) v skladu s posebnimi predpisi, če niso v delovnem razmerju, vendar najdlje za čas trajanja enega študijskega programa na posamezni stopnji. In prav tu se skriva največja težava: »Država me kaznuje za to, ker sem nadpovprečno uspešna študentka, ki opravlja dva študija. Največja ironija pa je, da takšna določila sprejemajo ljudje, ki v isti sapi hitijo zatrjevati svoj obup nad begom možganov v tujino, vlaganju v mlade in podobno,« razmišlja Lana.
Od ljudi, ki skrbijo za dobrobit državljanov, bi človek pričakoval, da se zavedajo pomena, ki jih tovrstne spremembe prinašajo. Za to so jim bile tudi zaupane javne funkcije na volitvah.
Obenem tudi sama opozori na to, da je bila sprememba najavljena in objavljena na problematičen način. »Od ljudi, ki skrbijo za dobrobit državljanov, bi človek pričakoval, da se zavedajo pomena, ki jih tovrstne spremembe prinašajo. Za to so jim bile tudi zaupane javne funkcije na volitvah, ljudje so menili, da so sposobni spopadati in reševati takšne situacije. A očitno temu ni tako. Preprosto ni enakovredno in ne pušča enakovrednih posledic, če se spremeni Zakon o kobilarni Lipica, ali pa če se spremeni Zakon o visokem šolstvu,« opozarja Lana.
»Ljudje, ki so na položaju z določeno močjo, morajo biti sposobni predvideti daljnosežni učinek sprememb in državljane o njih primerno obvestiti. In če je potrebno, pri tem delovati nekoliko bolj zavzeto, kot to določa zakon, če gre za izjemno pomembno zadevo, ki vpliva na življenja 2000 mladih ljudi in jih lahko za zmeraj spremeni,« za konec se šove Lana.
