Izvedba letošnjih volitev predsednika republike bo po ocenah Državne volilne komisije stala 5,1 milijona evrov, kar je nekoliko manj kot pred petimi leti. V to so vključeni stroški dveh morebitnih krogov. Bodo pa letošnje volitve stale nekoliko manj kot tiste pred petimi leti, ko je DVK za njihovo izvedbo odštela 5,3 milijona evrov.
Nadomestila nanesejo največ
Največji strošek pri izvedbi volitev predstavljajo nadomestila članom volilnih organov. Na prejšnjih volitvah so 2,2 milijona evrov porabili za stroške volilnih odborov, 1,6 milijona evrov pa za materialne stroške volilnih komisij.
5,1 milijone evrov bo stala izvedba letošnjih predsedniških volitev.
Člani volilnih organov so namreč upravičeni do nadomestila in povračila stroškov. Za poštne stroške in kurirske storitve je DVK na zadnjih predsedniških volitvah odštela 690.000 evrov, 226.000 evrov pa sta stala tisk in distribucija. Izvedba predsedniških volitev je sicer dražja kot izvedba državnozborskih. Zadnje parlamentarne volitve leta 2014 so namreč državni proračun stale 3,5 milijona evrov.
Povračila stroškov
Ni pa izvedba volitev edini strošek državnega proračuna, ki nastane ob predsedniških volitvah. Organizatorji volilne kampanje na predsedniških volitvah so namreč upravičeni do delnega povračila stroškov kampanje, a le za tiste kandidate, ki so na volitvah dobili najmanj deset odstotkov glasov. Če pride do drugega kroga glasovanja, sta kandidata upravičena do povračila stroškov le na osnovi dobljenih glasov v tem krogu.
5,3 milijona evrov je stala izvedba predsedniških volitev leta 2012.
Organizatorjem volilne kampanje za predsednika republike se povrnejo stroški v višini 0,12 evra za vsak dobljeni glas, pri čemer skupni znesek povrnjenih stroškov ne sme preseči zneska porabljenih sredstev. Leta 2012 so bili tako stranki SD kot organizatorici kampanje zmagovalca predsedniških volitev Boruta Pahorja povrnjeni vsi stroški kampanje. Na osnovi števila glasov, ki jih je dobil v drugem krogu, bi bil Pahor namreč upravičen do povračila stroškov v višini dobrih 57.000 evrov, porabil pa jih je sicer nekaj manj, 53.000 evrov. Nekdanji predsednik države Danilo Türk, ki ga je Pahor porazil v drugem krogu volitev, jedobil povrnjenih nekaj manj kot 28.000 evrov. To je precej manj od 148.000 evrov, kot jih je za kampanjo porabil. Na prejšnjih volitvah se je za predsedniško funkcijo v prvem krogu volitev potegoval tudi Milan Zver, za katerega je stranka SDS v kampanji porabila 133.000 evrov. Glede na število zbranih glasov je organizatorica kampanje dobila povrnjenih slabih 24.000 evrov.
Plača, urad in vozni park
Tisti izmed kandidatov, ki bo po predsedniških volitvah zasedel funkcijo v predsedniški palači, bo na mesec prejemal 5419 evrov bruto plače. Za delovanje njegovega urada je iz proračuna namenjenih 2,3 milijona evrov. V uradu predsednika republike je trenutno zaposlenih 38 ljudi, imajo pa štiri vozila. Iz državnega proračuna je za delovanje urada predsednika republike namenjenih 2,3 milijona evrov. V uradu aktualnega predsednika ob tem opozarjajo, da so bila proračunska sredstva za delovanje urada med letoma 2010 in 2016 zmanjšana za približno 35 odstotkov: v letu 2010 je imel urad na voljo 3,5 milijona evrov, v letu 2016 pa 2,3 milijona. Urad predsednika republike ima na voljo tudi štiri vozila. V lasti imajo mercedes V (letnik 2015, prevoženih 50.000 kilometrov), toyoto prius (letnik 2010, prevoženih 64.200 kilometrov) in škodo superb (letnik 2011, prevoženih 220.000 kilometrov). Urad ima v najemu tudi novejši audi A6, ki ima prevoženih 15.000 kilometrov.
