Kako zelo bi nas ti podatki morali skrbeti, smo povprašali doktorja geografije in raziskovalca Haloz Vladimirja Korošca.
V Sloveniji imamo podatke o nenaseljenih stanovanjih samo za leti 2011 in 2015. Korošec je pojasnil, da je na podlagi tega razmeroma kratkega primerjalnega obdobja zelo težko ugotavljati spremembe in sklepati o procesih: »Brez dvoma pa navedeni podatki kažejo na razvojno problematiko Haloz ter razvojne zaostanke te, po moji oceni, ene najbolj zanimivih, lepih in po naravnih pogojih najkakovostnejših slovenskih vinogradniških pokrajin.«
Visoka stopnja odseljevanja iz Haloz
Upad prebivalstva
»Med letoma 1981 in 2007 se je število prebivalcev v Halozah zmanjšalo za 1689 ali za 12,5 odstotka, od tega v vinorodnih Halozah za 861 ali za skoraj 10 odstotkov, v gozdnatih Halozah pa za 828 ali za več kot 17 odstotkov,« ugotavlja Korošec.
Opozoril je, da je pri analizi podatkov treba upoštevati dejstvo, da so ti generirani na ravni občin, zato so v nekaterih segmentih popačeni: »Občine Videm, Majšperk in Makole segajo izven območja Haloz. Na severu se Haloze zaključujejo na Dravinji in Dravi, na zahodu segajo do Jelovškega potoka pri Makolah, na vzhodu in jugu jih omejujeta slovensko-hrvaška meja in Bočko-Maceljsko pogorje. Izključno haloške občine so torej štiri: Zavrč, Cirkulane, Podlehnik in Žetale.« Mešanje haloškega in polanskega terena lahko realne razmere nekoliko zamegli, je pojasnil. Kot primer je navedel občino Videm, kjer delež praznih stanovanj ni tako kritičen, po drugi strani pa: »Območje Leskovca uvrščamo med demografsko in razvojno najbolj degradirana haloška območja.«
Korošec je dejal, da razmeroma visok delež nenaseljenih stanovanj na območju Haloz kaže na visoko stopnjo odseljevanja, ki je bilo v preteklosti največje v vzhodnih oziroma vinorodnih Halozah (Cirkulane, Zavrč, Podlehnik). Med vzroki za množično odseljevanje je naštel visoko agrarno prenaseljenost in zemljiško razdrobljenost; v vzhodnih Halozah so namreč predvsem male kmetije, v zahodnih pa še danes prevladujejo srednje velike in velike kmetije, na katerih se ukvarjajo (tudi) z živinorejo.
Vikendi kot nenaseljena stanovanja
Danes veliko ljubiteljskih vinogradnikov pridelavo grozdja opušča – zaradi stroškov pridelave in svoje starosti, poudarja Korošec.
Dodal je, da visok delež nenaseljenih stanovanj kaže tudi na pojav vikendov, povezanih z vinogradništvom: »Veliko vikendov je prav na najbolj atraktivnih vinorodnih območjih Haloz. Danes veliko ljubiteljskih vinogradnikov pridelavo grozdja opušča – zaradi stroškov pridelave in svoje starosti …« Prav s tem je razložil tudi dejstvo, da je najnižji delež nenaseljenih stanovanj (čeprav še vedno nad republiškim povprečjem) v Halozah v občini Žetale: »To je za vikende manj atraktivno območje. Vikendi v tej občini predstavljajo le dobre štiri odstotke stanovanjskega fonda.«
Selitev v Haloze šele po upokojitvi
Skrb vzbujajoč je podatek, da se med letoma 2011 in 2015 število naseljenih stanovanj skoraj ni povečalo. »V Haloze je manj priseljevanja, še največ v vikende. Ti se ponekod spreminjajo v stalna bivališča; bodisi jih naseljujejo starejši lastniki, ki se po upokojitvi preselijo v nekoliko mirnejše okolje, bodisi jih zaradi nizke cene za namen bivanja kupujejo prebivalci zunaj območja Haloz.« Enako po njegovem mnenju kažejo tudi podatki o deležih praznih stanovanj: »Ti so najvišji v Zavrču in Cirkulanah, kjer imamo visok delež vikendov (v obeh občinah presegajo sedem odstotkov stanovanjskega fonda) in visoko stopnjo depopulacije.«
