Poletna gneča

Prebivalci Dragonje ujeti v svojih domovih

Tilen Pajek
21. 8. 2017, 19.50
Posodobljeno: 21. 8. 2017, 20.41
Deli članek:

Stoječe kolone so tiste, ki domačinom v naselju Dragonja v času sezone zagrenijo življenje.

Tilen Pajek
Dragonja- naselje, kjer je poleti običajno gibanje onemogočeno

Življenje v naselju Dragonja v poletnem času ne teče tako tekoče kot istoimenska reka. Prebivalci namreč tarnajo, da gneča proti in iz Hrvaške smeri njihovo življenje obrne na glavo.

»Prebivati ob meji v času dopustov je stresno. Greš od doma in ne veš, kje boš padel v kolono in ali boš lahko obrnil ter nadaljeval po stranskih poteh,« pogovor o prometni problematiki začne ena od prebivalk. Vsakodnevni opravki, kot so služba, prevoz otrok v vrtec in nakup v trgovini, so jim oteženi. Od doma se odpravijo pol ure prej kot po navadi, vrnitve pa ne načrtujejo, saj je vse odvisno od prometa.

Stranske poti

Osebni arhiv
Ingrid Mahnič v Dragonji vodi delo v Vinski kleti Mahnič.

Ob misli, da je najbolj problematičen vikend, nam pojasni: »Konci tedna niso merilo za kolone, ker je med tednom podobno. Smo pa za vikend večinoma doma in se kam odpravimo samo, če je nujno.« Večkrat uporabijo lokalne poti, ki so ponekod ozke, strme in nepregledne. »Na nekaterih poteh so prometni znaki z opozorilom, da po njih lahko vozijo samo imetniki kmetijskih zemljišč in prebivalci, kar posledično pomeni, da te organi pregona lahko ustavijo in kaznujejo,« pravi.

Da bi meja padla

Jasne rešitve ne pozna, izpostavi pa možnost, da bi avtocesto izpeljali že na Črnem Kalu ali  da bi meja padla: »Če že mora biti, pa bi potrebovali več vstopnih in izstopnih mest, vsaj med poletjem in prazniki. Verjetno bi se potem ustavilo drugje, saj naše ceste niso primerne za tako količino avtomobilov. Slovenija je tranzitna država, obiskovalci si želijo čim prej na dopust, pri nas se ne ustavijo niti na kavici.«

Podobno stališče o nepregledni koloni potrdi tudi Ingrid Mahnič, predsednica Društva vinogradnikov slovenske Istre, ki v Dragonji vodi delo v Vinski kleti Mahnič: »Živeti ob meji ni preprosto. Redno se srečujemo z begunci, policijo, ki nenehno kroži, in postavljeno bodečo žico. Od pomladi do jeseni je življenje z običajnim gibanjem nemogoče.«

Nujno zlo

Kot predhodna sogovornica ne zanika, da obstajajo lokalne poti, a pravi, da je tam prav tako povečan promet, saj navigacije tja vodijo tudi turiste. Pogosto se s kamp prikolicami znajdejo na neprevoznih poteh ali izgubljeni s predrtimi pnevmatikami. Opozori na pomembno dejstvo: »Vedeti morate, da Dragonja nima svoje trgovine z živili, pošte, banke, zdravstvenega doma ali izobraževalne ustanove. Praktično nima nič razen prebivalcev in velike gneče.  Za vse je treba sesti v avto.«

Dogovorom o poenostavljenih pregledih na mejah, ko gre za čakalno dobo več kot pol ure, Mahničeva ne verjame in se z mislijo vrne v preteklost: »Še dobro, da smo si pred leti izborili ta mali košček obvoznice. Če je ne bi bilo, bi imeli danes vso vas zablokirano. Semaforja, ki na križišču deluje na senzor, največkrat tudi pri zeleni luči ne moremo uporabiti, ker vozniki zapeljejo v sredino križišča.«

Tilen Pajek
Križišče, kjer se velikokrat vozniki ustavijo na sredini.

Odpoved obiska gostov

V tem času je zaradi pločevine ogrožena tudi njena dejavnost, ki je tesno povezana s trto. Škropljenje in trgatev sta otežena. Gostinski del, ki ga izvajajo za vnaprej dogovorjene skupine, je praktično nemogoče načrtovati. Stoječa kolona povzroči nenehno zamujanje gostov ali celo odpovedi obiskov.