Med najdenimi predmeti, ki končajo na policiji, pa je največ mobilnih telefonov, ključev in torbic ter predvsem koles. Je pa na seznamu policije najti denimo tudi kodralnik las, sef in rjavo-belo kobilo.
V Slovenskih železnicah so pojasnili, da predmete, ki jih potniki izgubijo na vlakih ali na območju Slovenskih železnic, zbirajo in shranjujejo v zbirnih centrih v Ljubljani in Mariboru. Med izgubljenimi predmeti so zelo pogosto nahrbtniki, osebni dokumenti, dežniki, očala, kosi oblačil, ključi, mobilni telefoni, prenosniki in podobno. Zgodilo se je tudi, da je nekdo pozabil otroški voziček.
Seznam najdenih predmetov objavljajo na svoji spletni strani, večkrat pa potnike o njih obvestijo tudi prek družbenih omrežij. V 80 odstotkih primerov jih potniki pridejo iskat, preostale hranijo leto dni, nato jih zavržejo. Tiste večjih vrednosti pa predajo policiji.
Podoben nabor izgubljenih predmetov beležijo v ljubljanskem potniškem prometu. Najpogosteje za potniki ostanejo pozabljeni kosi oblačil, dežniki, denarnice, dokumenti, telefoni, računalniki, pa tudi čevlji, zdravila, sadje in zelenjava.
Vrednejše predmete, kot so telefoni, prenosniki, denarnice, dokumente, pridejo ljudje običajno iskat. Sicer o njihovi najdbi obvestijo policijo. Slednjo obvestijo tudi o najdbi dokumentov tujcev, slovenske državljane pa poskušajo obvestiti tudi sami, če uspejo pridobiti njihov kontakt. Predmete, ki nimajo kakšne večje vrednosti, po treh mesecih namenijo humanitarnim organizacijam.
Na Avtobusni postaji Ljubljana pravijo, da potniki, ki hranijo prtljago v prostorih avtobusne postaje, največkrat pozabljajo oziroma ne pridejo iskat dežnikov, kap, mobitelov, bergel in puloverjev. Med drugim se je zgodilo, da je pri njih ostalo žensko spodnje perilo, so pojasnili in dodali, da prtljago v skladu s pravilnikom po daljšem obdobju zavržejo.
Številni najdeni predmeti se znajdejo tudi na policiji, kjer poudarjajo, da občani najdenih stvari ne smejo zadržati, ampak morajo takoj obvestiti lastnika, če je ta znan, sicer pa policijo. V nasprotnem primeru je najditelj storil kaznivo dejanje zatajitve, za kar je zagrožena denarna kazen ali zapor do enega leta.
V skladu s pravilnikom o postopku z najdenimi stvarmi policija najdene predmete s seznama, ki je objavljen tudi na spletni strani, hrani najmanj 30 dni, nato pa jih (razen orožja in prepovedanih drog) odda v hrambo in nadaljnji postopek Finančni upravi RS. Če se po poteku enega leta od najdbe stvari ne najde njen lastnik, se lahko najdena stvar izroči najditelju ali proda na dražbi, ki jo izvede finančna uprava.
Kot je razvidno z objavljenega seznama, na svoje lastnike čaka več koles, mobitelov, denarnic, ročnih ur, torbic in ključev. So se pa na seznamu v zadnjih mesecih znašli denimo tudi visokotlačni čistilec, kotna brusilka, udarno kladivo, kodralnik las, sef, pa nekaj alkoholnih pijač, slepi naboji in nenazadnje rjavo-bela kobila.
