V takšni situaciji se pogosteje znajdejo družine z otroki ter prebivalci Romunije in Hrvaške. Med Slovenci si vsaj enotedenskih počitnic ne more privoščiti 26,9 odstotka ljudi.
Delež državljanov EU, starih 16 let ali več, ki ne morejo vsaj enkrat letno na enotedenski oddih stran od doma, znaša 32,9 odstotka. Med gospodinjstvi z otroki je takšnih 34,6 odstotka, med gospodinjstvi brez otrok pa 31,3 odstotka.
Najmanjši delež državljanov EU, ki ne morejo dopustovati vsaj en teden letno, je na Švedskem (8,2 odstotka). Sledijo Luksemburg (13,1 odstotka), Danska (13,7 odstotka), Finska (14,2 odstotka), Avstrija (15,4 odstotka) in Nizozemska (16,2 odstotka).
Med Romuni je medtem takšnih, ki si ne morejo privoščiti enotedenskih počitnic, 66,6 odstotka, med Hrvati pa 62,8 odstotka. Sledijo Bolgarija (56,4 odstotka), Grčija (53,6 odstotka), Ciper (53,5 odstotka) in Madžarska (50,7 odstotka).
Delež prebivalcev, ki jim finančne razmere ne omogočajo počitnic, se je v zadnjih petih letih sicer zmanjšal v vseh državah EU z izjemo Cipra, Danske in Grčije. Tam se je povečal, in sicer najbolj na Danskem (z 10,5 odstotka leta 2011 na 13,7 odstotka leta 2016).
Delež se je najbolj zmanjšal v Latviji (v petih letih za 26,3 odstotne točke), ki ji sledita Poljska (za 19,3 odstotne točke) in Estonija (za 18,6 odstotne točke).
Na ravni celotne EU se je delež med letoma 2011 in 2016 zmanjšal za 5,1 odstotne točke.
