Zlatku Cigiču (48) iz Metlike so pri dveh letih ugotovili slepoto, popolnoma slep pa je od 22. leta. Njegova 13-letna nečakinja Nina in 15-letni nečak Dejan sta torej odraščala ob slepem stricu, njegovo slepoto pa sta sprejela kot nekaj samoumevnega.
Pred 20 leti je Zlatko na zvezi društev slepih in slabovidnih kupil družabno igro človek, ne jezi se za slepe. »Velikokrat smo se igrali, a meni nekako ni bila všeč. Zato sem letošnjo pomlad Nini predlagal, da bi med poletnimi počitnicami skupaj naredila nov, nekoliko drugačen človek, ne jezi se za slepe,« pripoveduje Cigič.
Toda Nina ni čakala na poletne počitnice, ampak je delo začela kar takoj. Igro je naredila povsem po svoji zamisli. Na leseno podlago je pritrdila plastične pokrovčke različnih barv s plastenk. Ti pokrovčki predstavljajo polja, na katerih stojijo figurice bodisi v »hišici«, ali ko skačejo od starta do cilja. Za začetna polja pa je vzela večje pokrovčke in jih okrasila z dasmaso, da jih slepi z otipom lažje prepoznajo. Prav tako je sama naredila figurice iz dasmase. Kocko pa je uporabila od prejšnje igre človek, ne jezi se, torej z žebljički.
Ker sta Nina in Dejan odraščala ob slepem stricu, dobro vesta, kako je živeti s slepo osebo, kar sta predstavila tudi svojim sošolkam in sošolcem.
»Razmišljam, da bi jeseni nabrala lešnike, storže, orehe, želod in podobne sadeže ter jih uporabila za figurice. Sicer pa nameravam igro še izpopolniti,« načrtuje Nina. Njen stric je nad nečakinjinimi zamislimi zelo navdušen. »O Ninini igri sem povedal tudi drugim slepim in bili so zadovoljni. Moja tiha želja pa je, da bi skupaj z Nino in Dejanom naredili še kakšno družabno igro za slepe,« je dejal Zlatko, ki je z nečakom in nečakinjo prvi preizkusil Ninin človek, ne jezi se. V šali je sicer dejal, da ga ne bo motilo, če ga bosta kdaj pri igri tudi ogoljufala, saj mu ne gre za zmago, ampak zgolj za druženje. Vendar sta Nina in Dejan zagotovila, da prednosti kot videča ne bosta izkoristila v svoj prid in da imata tudi sama rada pošteno igro.