Območna enota Bled ponavadi poseka 200.000 kubičnih metrov smreke, letos pa ga bodo čez 400.000 kubičnih metrov. Izvajalce imajo iz cele Slovenije, nekaj tudi iz Avstrije.
Mrzla zima jim ni prišla do živega
Na zgornjem Gorenjskem, kjer območna enota Bled pokriva 65.000 hektarjev gozdov, že lani ni kazalo, da bi se stanje s podlubniki umirjalo, a Avsenek je pojasnil, da so glede na suho in mrzlo zimo pričakovali, da bo boljše. Razmere so bile primerne za sanacijo v gozdu, pa tudi za zaustavitev razmnoževanja podlubnikov.
Pomlad so tako pričakali s kar ugodnim stanjem glede sanacije gozdov, a majski, junijski in julijski izbruh podlubnika jih je z obsegom povsem presenetil. "Lani smo imeli ta čas 115.000 kubičnih metrov označenega drevja za posek, trenutno je 180.000 kubičnih metrov. To pomeni 50 odstotkov več kot lani, pa že lani je bilo katastrofalno," je poudaril Avsenek in dodal: "Tega človek še ni videl. Te suhe smreke ... to je katastrofa."
Lubadar grizlja na Jelovici, Pokljuki, Mežakli, ...
Opozoril je, da gre letos za neke vrste eksplozijo podlubnikov, saj se množijo čez vse meje in na vse strani. Ogroža gozdove na pobočju Jelovice, Pokljuke, Mežakle in se že seli na platoje teh pobočij. "Jelovica je polna lubadarja praktično do vrha, na Pokljuko pritiska z vseh strani. Tam imamo po 200 kubičnih metrov velika žarišča, kar pomeni, da bo lahko že v naslednjem izletu podlubnikov ta površina veliko večja, sploh si ne moremo tega predstavljati," je dejal Avsenek.
Na območju blejske enote zavoda za gozdove so vsi gozdovi, razen karavanškega dela Zgornjesavske doline, pod naletom lubadarja. Avsenek pravi, da težko najdeš kotiček brez tega, smrekovi sestoji se zaenkrat uspešno upirajo edino tam, kjer so vlažna tla in boljša zemlja. "Koliko časa še, pa ne vem. Ni nobene zakonitosti. To gre kot plaz," je dodal.
Višina jim ne godi
Je pa spomnil, da je na Pokljuki naravnih smrekovih rastišč ena ttjina, ostalo pa je bilo pred približno dvema stoletjema umetno zasajeno. Avsenek meni, da če bo narava želela vzpostaviti stanje izpred stoletij, da bo potem na Pokljuki le še tretjina gozdov. To je po njegovem mnenju najbolj črn scenarij. Vseeno upa, da bodo to uspeli zaustaviti tudi zaradi nadmorske višine, saj se višje, kjer so temperature večinoma nižje kot v dolini, podlubniki ne morejo razmnoževati.
Opozoril pa je, da je trenutna situacija je res črna, da se trudijo z vsemi močmi, da pa je trenutno ozko grlo izvedba sečnje. Trenutno dela 200 ekip izvajalcev, Avsenek meni, da bi jih rabili okrog 1000. Naslednje ozko grlo pa bo odvoz vsega tega lesa. "Situacija je taka, da enostavno ne veš, kje bi prijel. Obupali ne bomo, izhoda pa res ne vidimo. Zdaj je vse na kupu, mi, stroji, turisti. Take situacije res še ni bilo," je priznal.
Kaj bo avgusta?
Boji se, da bo avgustovski val namnožitve podlubnika še močnejši. Trenutno je na delu druga generacija podlubnikov, čez kak teden, dva bo ta generacija vzletela, običajno pa se v enem poletju namnožijo tri generacije. "Iz enega lubadarja se jih namnoži 100, iz 100 jih je potem 100.000. To je res eksplozija. Ne vem, ne predstavljam si, kakšna bo situacija čez en mesec," je še dejal Avsenek.
Problem so neaktivni lastniki
Območna enota Bled ima sicer 65.000 hektarjev gozdov, od tega 20.000 hektarjev varovanih, 45.000 pa gospodarskih in slednji so s podlubniki napadeni od 80 do 90 odstotkov.
Ključen problem ostajajo lastniki. Največji lastnik je sicer Nadškofija Ljubljana, kjer po Avsenekovem mnenju sanacija lepo poteka, a ostalih manjših lastnikov je pri njih 9000. Od teh je po anketi, ki so jo opravili med gozdarji, četrtina takih, ki se odzovejo, polovica takih, ki ne morejo ali ne znajo, kjer je potem potrebno poiskati izvajalca. Zadnja četrtina pa je lastnikov, ki jim je malo mar - ali ne vejo, kje je gozd, ali je toliko lastnikov, pa so vsi skregani, ali živijo po celem svetu, je pojasnil Avsenek.
Ob tem je dodal, da se trudijo z upravnimi postopki, da postavijo začasne zastopnike, a priznal, da vse to traja tedne in mesece, lubadar pa gre medtem naprej.
