Komuniciranje prek družabnih omrežij, kot so Facebook, Twitter in Instagram, ima sicer svoja tehnična pravila in omejitve, vsebinsko pa so objave skorajda nenadzorovane. Svoboda izražanja na eni strani omogoča zlorabe, na drugi strani pa volivci skorajda dnevno dobimo vpogled v raven komunikacije, ki so je sposobni posamezniki, ki krojijo naš politični vrh.
Kdo je prvi?
Zaradi objav na družabnih omrežjih se je na sodišču že znašel Janez Janša, ki bo moral zaradi žaljive objave dvema novinarkama izplačati 6000 evrov odškodnine.
Kot se spodobi, ima največ sledilcev na družabnem omrežju Twitter Vlada Republike Slovenije: 57.800. Med posamezniki pa bitko za najbolj priljubljenega vodita Borut Pahor z 51.700 sledilci in Janez Janša s 47.700 člani zainteresirane javnosti. Tisti, ki spremljajo komunikacijo obeh, vedo povedati, da prvi bolj stavi na vizualna sporočila in privlačnost svoje podobe, drugi bolj na ostre besede. Poznavalci tudi trdijo, da bi bilo število sledilcev prvega v opoziciji lahko tudi večje, a je pri tem, kdo ga lahko sledi in kdo ne, zelo izbirčen in ni jih malo, ki jih je zavrnil oziroma blokiral. Borut Pahor pa se lahko pohvali še s 36.000 sledilci na instagramu, kjer je absolutni kralj. Zelo spreten pri komunikaciji prek facebooka je tudi predsednik državnega zbora Milan Brglez.
Zanimiva evropska politika
Slovenski predsednik vlade ima sicer dokaj spodobno število sledilcev – 26.400, a njegova sporočila niso tako odmevna. Med politiki je treba omeniti še veliko popularnost dveh političark, ki delujeta na širšem evropskem prostoru, komisarke Violete Bulc, ki ima 23.800 sledilcev, in evropske poslanke Tanje Fajon, ki ji sledi 21.300 privržencev.
Stranke tudi aktivne
Med strankami je najbolj aktivna SDS, ki ji sledi več kot 11.000 ljudi. Socialnim demokratom sledi 6500 ljudi, NSi ima 5300 sledilcev, novo združeni stranki Levica sledi 4400 ljudi, SMC pa ima skromnih 1100 sledilcev. Desus očitno meni, da njihova volilna baza družbenih omrežij ne uporablja, tako da so na medmrežju praktično neaktivni.
