Ko se vname požar, nimamo časa za razmišljanje, kaj storiti. V tistem trenutku se je treba hitro in predvsem trezno odzvati ter rešiti, kar je mogoče. Tega se zaveda tudi Daniel Zorko iz Brežic.
Medalje sta kot simbolično javno zahvalo in pohvalo na slovesnem sprejemu podelila generalni direktor policije Marjan Fank in državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve Boštjan Šefic.
Lani je v hiši, v kateri živi in si jo deli z več stanovalci, na hodniku zaslišal glasen pok. Šel je pogledat, kaj se je zgodilo. Po prostoru se je valil dim, ki je prihajal iz sosedove sobe. Daniel je potrkal po vratih. Ker se nihče ni oglasil, iz sobe pa je slišal hropenje, je odprl vrata. Soba je bila že vsa v dimu, postelja pa v plamenih. Poklical je soseda, ta pa se je z velikim naporom oglasil izza postelje. Obnemoglega je za noge izvlekel na hodnik, mu pomagal vstati ter ga pospremil iz hiše. Sosed je sicer bil pri zavesti, a je težko dihal, bil pa je tudi precej opečen. Daniel se je vrnil v hišo in hitro ter učinkovito pogasil požar. Ko so prišli reševalci, je s sosedom odšel v bolnišnico,« so zapisali v policijski obrazložitvi.
34 izjemnih posameznikov je nedavno prejelo posebna priznanja za svoja hrabra in požrtvovalna dejanja.
Povsod črn dim
Zorko je tisti dan s sostanovalcem v večstanovanjski hiši na Cesti bratov Milavcev 51 v Brežicah pil kavo, kot je povedal pred dnevi. Opazil je dim iz sosedovega stanovanja: »Vstopil sem v tisto sobo. Zaradi dima nisem videl skoraj ničesar. Soseda sem našel nezavestnega. Rekel sem si, moram ga spraviti ven. Nisem ga mogel odnesti, zato sem ga vlekel.«
Ko je reševal poškodovanega soseda, so bili v stavbi štirje ljudje, Daniel jih je s kričanjem opozoril na nevarnost in tako iz goreče hiše rešil tri ljudi. Daniel, ki trenutno živi v Celju, še zdaj čuti posledice, ki mu jih je na pljučih pustil vroč dim, zato mora vdihavati zdravilo v spreju.
Zahvala pogumnim in srčnim Generalni direktor policije Marjan Fank je med drugim povedal, da je izjemno ponosen, da imamo v policiji in med občani tako pogumne in srčne ljudi.
Še danes smrdi
Kot pravi, je takrat, ko je opazil dim, samo za trenutek pomislil, ali naj gre v zakajeni prostor ali naj zbeži iz hiše. Odločil se je za dim, ker je bil prepričan, da je sosed v sobi. »Ne morem človeka pustiti notri,« si je rekel. Dim v tisti brežiški hiši se je polegel, a je prepojil hišo, tako da ga zaznavajo še zdaj. Dogodek bo počasi utonil v pozabo, čeprav se ga bo Daniel Zorko spominjal še dolgo.
Tudi o dobrem
Ne bo pa šlo v pozabo, kar so ob podelitvi medalj o prejemnikih letošnjih priznanj zapisali na policiji: »Njihovo ravnanje je vsem lahko za zgled in si zasluži priznanje, še zlasti zato, ker so v ospredju javne pozornosti po navadi represivni ukrepi policije, pozitivna, človekoljubna dejanja pa so žal pogosto prezrta.«
