Novice Svet24

A pritrjuje stališčem generalnega državnega tožilca, da odločitev preiskovalne sodnice odstopa od dosedanje sodne prakse.

V konkretnem primeru državni tožilki ali vodji specializiranega državnega tožilstva ni mogoče očitati odstopanja od ustaljene in sprejete prakse, ki je pogojena tudi z zunanjimi dejavniki, vključno z odnosom znotraj in med organi odkrivanja in pregona, so zapisali na ministrstvu za pravosodje.

Ministrstvo pritrjuje tožilstvu

STA

Ministrstvo za pravosodje glede na poročilo specializiranega tožilstva, podatke, pridobljene neodvisno od njega, preučitev sodne prakse sodišč različnih stopenj v različnih zadevah in različnih obtožencev, pritrjuje doslej izraženim stališčem generalnega državnega tožilca Draga Škete, da odločitev preiskovalne sodnice v konkretnem primeru odstopa od dosedanje sodne prakse.

Ne odločbe ustavnega sodišča ne druge okoliščine pa ne dajejo podlage za očitek tožilki, da bi se mogla in morala zavedati, da glede na vse dejanske in pravne okoliščine primera zamuja domnevno prekluzivni zakonski rok, navaja ministrstvo.

"Če bo odločitev potrjena tudi na drugi stopnji, bo ministrstvo nemudoma pristopilo k spremembi zakona, saj bi takšna interpretacija zakonskih določb nesporno in nesorazmerno omejila preiskavo in pregon vseh zahtevnih oblik kriminalitete," so napovedali.

Neodločnost, nepravočasnost, neučinkovitost ...

Primer po njihovi oceni ni v celoti v skladu s cilji in pričakovanji zakonske ureditve po pravočasnosti in učinkovitosti delovanj ter sprejemanju ustreznih nadzorstvenih vodstvenih ukrepov s strani vodje tožilstva oziroma vrhovnega državnega tožilstva.

bobo

Minister Goran Klemenčič je zato opravil dodatne pogovore z novim generalnim državnim tožilcem Dragom Šketo in vodjo specializiranega državnega tožilstva Harijem Furlanom in jima predstavil pričakovanja glede sprejemanja ustreznih postopkovnih ukrepov, ki omogočajo hitrejši potek postopka in sprejemanje državnotožilskih odločitev. Ministrstvo bo uresničevanje teh ciljev spremljalo in odstopanja sankcioniralo.

Šketa je ministru v sredo zagotovil, da bodo v okviru pravosodne in državnotožilske uprave aktivno uporabili vse razpoložljive organizacijske in normativne ukrepe in sredstva za večjo učinkovitost zlasti predhodnih kazenskih postopkov. Zaveda se, da je v okviru razpoložljivih možnosti treba narediti bistveno več za učinkovitejši potek in zaključek tako predkazenskih kot sodnih postopkov, so še zapisali na ministrstvu.

Od Furlana zahtevajo natančna poročila

sta

Pravosodno ministrstvo je od Furlana zahtevalo natančna pojasnila v povezavi z odločitvijo preiskovalne sodnice, ki je v enem od primerov proti ljubljanskemu županu Zoranu Jankoviću odredila izločitev in uničenje s prisluškovanjem pridobljenih dokazov, ker je tožilka prepozno vložila zahtevo za sodno preiskavo.

Jankovićev zagovornik je 25. maja letos vložil predlog za izločitev dokazov, v katerem je zapisal, da se je rok, v katerem bi moralo tožilstvo začeti kazenski pregon, iztekel 17. oktobra 2016.

Zahteva za preiskavo, ki je bila vložena aprila letos, je tako po navedbah zagovornika vložena več mesecev po poteku zakonskega roka.

Grega Wernig/KMA

Preiskovalna sodnica je predlogu ugodila in odredila izločitev in uničenje dokazov, ki jih je tožilstvo pridobilo s prisluškovanjem. Sklep še ni pravnomočen, tožilstvo pa je napovedalo pritožbo.

Zaradi sumov, da naj bi Janković od farmacevtke zahteval spolne usluge v zameno za redno zaposlitev v ljubljanskem Javnem zavodu Lekarna Ljubljana, so kriminalisti 17. decembra 2015 na Mestni občini Ljubljana in v prostorih Lekarne Ljubljana izvedli hišni preiskavi.

Policija je kazensko ovadbo tožilstvu podala septembra lani, državna tožilka pa je zahtevo za preiskavo podala aprila letos.

Izjava Draga Šekete

Preberite tudi Zadeva Janković, prisluhi in farmacevtka: Klemenčičevi preučujejo.

"V zvezi s kazensko zadevo Specializiranega državnega tožilstva RS, ki se vodi zoper Zorana Jankovića in druge, smo na državnem tožilstvu prepričani, da rok za sprožitev kazenskega pregona v zadevi ni bil prekoračen.

Rok iz 154. člena Zakon o kazenske postopku (ZKP) ima tudi sicer – kot mnogo drugih rokov v ZKP – zgolj naravo instrukcijskega in ne prekluzivnega roka. Takšno je bilo tudi stališče Vlade, ki ga je podala na zahtevo Ustavnega sodišča v zadevi U-I- 246/14.

Državna tožilka je na podlagi izvedenih prikritih preiskovalnih ukrepov dne 23. 10. 2015 in 9. 12. 2015 sodišču predlagala preiskovalno dejanje - izdajo odredbe za opravo hišnih preiskav, ki je bila s strani sodišča 10. 12. 2015 tudi izdana. Tako je tudi po prejemu kazenske ovadbe in pred vložitvijo zahteve za preiskavo (vložena dne 10. 4. 2017), ki po določbah ZKP izrecno ni vezana na potek določenega zakonskega roka, državna tožilka delovala v smeri kazenskega pregona, instrukcijski rok dveh let pa ni bil prekoračen.
Poudarjamo, da bo zoper odločitev preiskovalne sodnice v prekluzivnem roku vložena pritožba, v kateri bo državna tožilka podrobno obrazložila stališče državnega tožilstva, da je sklep preiskovalne sodnice o izločitvi dokazov v celoti neutemeljen.
Kot generalni državni tožilec RS pa sem takoj po nastopu mandata, v skladu s predstavljenim programom dela, pristopil k pripravi nove politike pregona in v ta namen med drugim tudi že zahteval pripravo analiz o starejših zadevah in obremenjenosti posameznih državnih tožilstev v RS. To bo omogočalo natančno ugotovitev zatečenega stanja in sprejetje ustreznih ukrepov, tako s predodelitvami državnih tožilcev kot tudi kazenskih zadev znotraj posameznih organizacijskih enot; to bo zagotovilo enakomerno obremenjenost vseh državnih tožilstev in s tem prispevalo k hitrejšemu reševanju kazenskih zadev po državnih tožilstvih, še predvsem na Specializiranem državnem tožilstvu RS, ki se ukvarja najtežjimi oblikami kaznivih dejanj ter pregonom le teh."