Promet duši preobremenjene dele avtocest! Kaj načrtuje Dars?
G.G. / J.P.
27. 6. 2017, 09.48
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 10.03
Deli članek:
Ko se na najbolj obremenjenih delih slovenskih avtocest pripeti manjša prometna nesreča, so zastoji neizogibni. Širitev ljubljanskega obroča in določenih odsekov avtocest je zato nujna. Kakšni so načrti Družbe za avtoceste v Republiki Sloveniji (Dars)?
STA
Ko se je konec maja v bližini Vrhnike pripetila prometna nesreča, je bila kolona v nekem trenutku dolga kar 24 kilometrov.
Bobo
Analize prometnih obremenitev pokažejo, da je v zadnjih letih najbolj obremenjen ljubljanski obroč, skupaj z avtocestnimi vpadnicami nanj.
Občutek voznika, ki se pelje po Sloveniji je, da se je v zadnjih desetih letih promet tovornih vozil povečal. Podatki so zgovorni in pritrjujejo temu občutku. Na avtocestnem odseku med Ljubljano in Brezovico, ki velja za enega najbolj obremenjenih v Sloveniji, se je v letu 2014 na dan povprečno zapeljalo 6401 vozil s težo sedem ton ali več (tovornjaki). Leta 2015 je ta odsek v letnem povprečju prevozilo že 6950 tovornjakov, kar pomeni 8,6 odstotno povečanje.
Naval tovornjakov na zahodno ljubljansko obvoznico
Med bolj obremenjenimi so tudi odseki Šentrupert – Vransko (4 odsotno povečanje leta 2015 v primerjavi z letom prej), Fram – Slovenska Bistrica sever (4 odstotno povečanje) in Domžale – Šentjakob (praktično enako v letih 2014 in 2015). Najbolj se je v zadnjih letih povečal promet tovornih vozil na zahodni ljubljanski obvoznici. Če se je leta 2013 na relaciji Brdo – Kozarje na dan zapeljalo 4014 tovornjakov, se jih je leta 2014 že 4440 – 10,9 odstotno povečanje, leta 2015 pa 4923. V dveh letih skoraj tisoč tovornjakov več ali povečanje tovornega prometa za skoraj 20 odstotkov. Povprečni letni dnevni promet v letu 2014 je sicer znašal 70.380 vozil na dan (od tega 6,3 odstotka tovornjakov).
STA
V začetku junija je ob razcepu Kozarje zagorel poslovni objekt. Zaradi gašenja ograje je nastala dolga kolona.
Rešitev v šestpasovnici
Delež tovornih vozil nad 7 ton je v skupnem prometu glede na druge avtocestne krake največji na pomurski avtocesti A5.
In prav odseka med Ljubljano in Brezovico in Brdo – Kozarje sta poleti še dodatno obremenjena z osebnimi avtomobili turistov, tovornjakov pa ni nič manj. Kaj storiti? Državni lokacijski načrt je sprejet samo za širitev zahodne obvoznice v šestpasovnico. Leta 2019 je predvidena širitev na odseku Koseze – Kozarje. Potrebno je še kar nekaj “birokratskega” dela, trenutno pa strošek te razširitve ocenjujejo na 37 milijonov evrov.
Še letos naj bi z izvedbo gradbenih posegov povečali pretočnost dveh avtocestnih razcepov na ljubljanskem obroču, in sicer kraka, ki iz smeri vzhodne obvoznice, torej iz predora Golovec vodi na južno obvoznico (proti Rudniku) ter kraka, ki iz zahodne obvoznic vodi na primorsko avtocesto (proti Brezovici).
Razširjeni odstavni pasovi
Kaj bo s primorsko avtocesto? Na Darsu pravijo, da širitev v polno šestpasovnico še ni predvidena.
V načrtu je nekaj izboljšav, ki bi lahko lajšale prometni infarkt. Lani je Dars sklenil, da bodo ob rekonstrukcijah povsod razširili odstavni pas na širino 3,5 metra, torej za en meter. “To nam omogoča, da lahko nato na teh odsekih uredimo promet v času izvajanja del po dveh zoženih pasovih v vsako smer na enem smernem vozišču (polovici avtoceste). V letu 2016 je bil na tak način že rekonstruiran del odseka štajerske avtoceste med Arjo vasjo in Šempetrom,” so razložili na Darsu.
Bobo
Po obnovi po odstavni pas med Uncem in Postojno širši.
Malenkost lažje bo po obnovi, ki poteka te dni, zadihal tudi kritični odsek Unec – Postojna, z viaduktom Ravbarkomanda vred. V sklopu razširitve vozišča je načrtovana tudi povezava obstoječega (prekinjenega) tretjega pasu za počasni promet na delu avtoceste od Unca proti Postojni v doložini enega kilometra. To pomeni, da bo od priključka Unec proti Postojni tretji, počasni pas dolg nekaj več kot štiri kilometre.
“Tako razširjen prometni profil avtoceste bo v prihodnje omogočal, da bi se po zgledu iz tujine lahko v času največjih prometnih konic dovolila vožnja tudi po odstavnem pasu, ob upoštevanju določenih varnostnih pogojev. Je pa za to potrebno imeti urejen daljši, smiselno zaključen odsek avtoceste, da so sploh koristi takšnega načina vodenja prometa. (npr. med Brezovico in – Logatcem ali nato naprej prosti Postojni),” zaključujejo razmislek na Darsu.
Bobo
