Novice Svet24

Novela med drugim predvideva prenos sredstev za pripravništva v zdravstvu in specializacije zdravnikov z ZZZS na proračun, še letos bi prenesli 23 milijonov evrov. Kot je tvitnila vlada, bo zakon tudi pripomogel k povečanju števila zdravnikov v Sloveniji.

S postopnim prenosom sredstev za financiranje pripravništev v zdravstvu in specializacij zdravnikov z Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) na državni proračun bi v proračunu ZZZS zagotovili sredstva za dodatne zdravstvene storitve, to je za skrajševanje čakalnih vrst. Zato sprejem novele tudi predlagajo po nujnem postopku, saj da je od tega odvisno skrajševanje čakalnih dob.

V prihodnjih letih še več denarja

Tako bi letos na državni proračun prenesli 23 milijonov evrov, v prihodnjem letu 40 milijonov evrov, v letu 2019 60 milijonov evrov in v letu 2020 celotnih 80 milijonov evrov, je razvidno iz predloga zakona. Letni strošek financiranja pripravništva sicer znaša 22,9 milijona evrov, za financiranje specializacij zdravnikov in zobozdravnikov pa 56,7 milijona evrov.

Poleg tega pa v predlogu zakona ponovno uvajajo sekundariat, kar bi omogočilo, da mladi zdravniki po opravljenem pripravništvu do pridobitve možnosti specializacije ne preidejo v status brezposelnosti. Tako bi po končanem pripravništvu in opravljenem strokovnem izpitu ostali zaposleni še določeno obdobje kot sekundariji, ob izpolnjevanju določenih pogojev pa bi se jim ta čas potem vštel v obdobje specializacije.

Ministrstvo za zdravje bo imelo končno in odločilno besedo

STA

Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc je na novinarski konferenci po seji vlade dejala, da bodo v okviru sekundariata mladi zdravniki lahko tudi preverili, ali jim določena specializacija sploh ustreza, poleg tega pa gredo zdravnikom naproti, da ne bi pristali na zavodu za zaposlovanje.

Na novo določajo tudi pristojnosti glede načrtovanja števila zdravnikov in zobozdravnikov. Po novem bi bil za načrtovanje odgovoren petčlanski odbor, sestavljen iz predstavnikov ministrstva za zdravje, predstavnika zdravniške zbornice, predstavnika Nacionalnega inštituta za javno zdravje in predstavnika Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije. Specializacije bi se podeljevale tako glede na potrebe države kot tudi za posamezne zdravstvene izvajalce.

Kolar Celarčeva je dejala, da bo pri razpisu specializacij ministrstvo za zdravje tisto, ki bo imelo končno in odločilno besedo, saj je tudi odgovorno za vodenje dolgoročne kadrovske politike in da se ne bi več zgodilo, da bomo imeli akutno pomanjkanje specialistov.

Predlog novele tudi predvideva, da bi izbrani osebni zdravnik lahko postal tudi specializant s področja družinske medicine, ki opravlja četrto leto specializacije. Enako bi veljalo tudi za področje pediatrije in ginekologije na primarni ravni. S tem se po navedbah ministrice udejanja stavkovni dogovor razbremenitve družinskih zdravnikov.

Zdravnik se mora nemudoma po končani specializaciji za polni delovni čas zaposliti v mreži javne zdravstvene službe za obdobje, kolikor je trajala specializacija, predlaga ministrstvo. Če je bila specializacija odobrena za določenega izvajalca, se mora zaposliti pri tem izvajalcu. Če to odkloni, mora povrniti stroške specializacije z zakonitimi zamudnimi obrestmi.

Mladi zdravniki in Zdravniška zbornica Slovenije nekaterim ukrepom v predlogu novele nasprotujejo.

A ministrica pravi, da je večina rešitev usklajenih z zbornico, imeli so tudi več sestankov na to temo. Poudarila je, da novela prinaša dobre rešitve prav za mlade zdravnike. Njihovo nasprotovanje pa težko razume, saj bodo prav razpisi specializacij zagotavljal zaposlitev za vse mlade zdravnike, ki bodo končali specializacijo.