Star je 30 let, s partnerico in njenimi tremi otroki živi v novomeškem romskem naselju Brezje. Po poklicu je avtomehanik in strojni tehnik, trenutno študira še strojništvo na Fakulteti za industrijski inženiring.
Marko, vsem je težko najti zaposlitev, kako je uspelo tebi?
Marko Stojanovič:
"Ko so videli naslov v Brezju, je bilo razgovora hitro konec."
»Prošnje za delo sem pošiljal daleč naokoli, a se je običajno ustavilo že, ko so videli moj naslov, torej Brezje, ali pa na samem razgovoru. Sčasoma sem ugotovil, da tako ne bo šlo. Že prej sem poznal Ivana Kralja, a nisem vedel, da je direktor tako pomembnega podjetja, in kolega me je spomnil, da sem tudi na Arex poslal prošnjo, pa ni bilo odgovora.«
Tam zdaj delaš že dve leti in pol. Kako to?
»Ivan je osebno zelo odprt in preprost človek, tako da sem mu med pogovorom omenil mojo prošnjo, pa ga je zanimalo, kaj znam delati in za kaj sem se šolal. Glede dela sem mu rekel, da znam marsikaj, če ne znam, pa se hitro naučim. Vprašal me je tudi, ali sem res Rom, potem pa mi dal vedeti, da me bodo povabili na razgovor, a da tam njega ne bo zraven in naj se izkažem. To se je res zgodilo čez dva meseca in sprejeli so me.«
Kako so te sprejeli sodelavci?
»Če priznam, sprva sploh nisem povedal, da sem Rom, nisem vedel, kako se bodo odzvali. Kasneje so seveda izvedeli, ampak zaradi tega nisem imel težav. Kolektiv je odličen in boljšega si ne bi mogel želeti.«
Stereotipno bi ti zdaj moral brezposeln ždeti v Brezju, poročen in s sedmimi otroki …
»S punco na poroko gledava malce drugače, za zdaj ostajava neporočena, z nama so še njeni trije otroci. O ravnanjih preostalih Romov težko sodim, sam sem bil deležen drugačne vzgoje, moj oče je 25 let delal v Novolesu. Družina in vsi sošolci so me vedno podpirali tudi med šolanjem. Je pa vsekakor res, da je veliko težje, če si Rom, to sem spoznal na številnih razgovorih za službo.«
Kako lahko torej danes Rom dobi službo?
»Pri zaposlitvi Roma še vedno najbolj pomaga, če kdo zastavi dobro besedo zate. Ko sem zaključeval izobraževanje za avtomehanika, sem šel do Silva Mesojedca in mu povedal, da bi se rad zaposlil. Klical je na zavod za zaposlovanje in me odpeljal tja, kjer pa so ga opozorili, da še nisem končal šole. Silvo je rekel: 'Jaz mu bom stal za vratom, vse bo končal.' No, in tako je bilo potem, dobil sem službo in končal šolanje. Danes sem ponosen na ves pretekli trud.«
