Iz kočevskega zavoda za turizem in kulturo so sporočili, da gre za dolgo in eno najbolj varovanih slovenskih skrivnosti ter hkrati atraktiven podzemni objekt in prvi tovrstni projekt na Slovenskem.
Bunker leži med gozdovi varovanega območja Škrilj, ki je bilo v času nekdanje Jugoslavije del velikega zaprtega vojaškega območja, kamor navadni državljani niso smeli.
Med t. i. hladno vojno so tam 80 metrov pod površjem zgradili pol kilometra hodnikov in šest podzemnih sob. Bunker ima svoje vodno zajetje in dva električna generatorja. V njem je bilo možno brez zunanje pomoči in tudi v primeru jedrskega napada bivati sto dni. Vse, kar se nahaja v njem, je ostalo v izvirni obliki, sistem pa je še vedno sposoben delovanja.
Za vodene oglede potrebna najava
Dodali so, da so za turistične namene in lažje razumevanje obiskovalcev dodali nekaj predstavitvenih in zgodovinskih podatkov, za vodene oglede pa se je potrebno predhodno najaviti. Ti bodo možni le za skupine od 15 do 25 ljudi.
Ministrstvo za obrambo je sicer ključe omenjenega objekta kočevski občini predalo januarja. Kočevski župan Vladimir Prebilič je takrat povedal, da bo občina za zagon projekta predstavitve in muzealske nadgradnje tega izredno dobro ohranjenega objekta namenila približno 100.000 evrov.
Hkrati s predstavitvijo območja in njegove zgodovine ga nameravajo predstaviti v obdobju njegove gradnje v petdesetih letih prejšnjega stoletja. Predstavili bodo tudi njegov pomen, vzpostavitev zaprtega območja Kočevske Reke in še pomen tega območja za slovensko državno osamosvajanje, je še dejal Prebilič.
Z objektom, ki ga je kočevska občina za simbolično najemnino dobila v najem za pet let z možnostjo samodejnega podaljšanja za enako obdobje, upravlja kočevski javni zavod za turizem in kulturo. Za ogled je na voljo približno 1500 kvadratnih metrov.
Škriljski objekt leži približno 12 kilometrov od Kočevske reke na grebenu nad dolino Kolpe. Tedanja jugoslovanska oblast ga je dala zgraditi za zagotavljanje komunikacijske podpore glavnemu osrednjemu objektu v Gotenici, kamor naj bi v navedenem primeru oz. v izrednih razmerah evakuirali republiško politično vodstvo.
Po slovenski osamosvojitvi je osrednji objekt v Gotenici pripadel ministrstvu za notranje zadeve, ki ga je spremenilo v vadbeni center, škriljski podporni objekt pa sta dobila Slovenska vojska in ministrstvo za obrambo, ki ga je ob skopih stroških vzdrževalo tako, da se je ohranil skoraj v takšni obliki, kot je bil leta 1957, ko so ga predali prvotni uporabi.
