Kot je to že v navadi, smo se v prvi vrsti oprli na Vremensko pratiko za Bloke, ki jo tako vestno ureja mag. Dušan Kaplan, eden največjih strokovnjakov za stare modrosti o vremenu.
Pomemben dan bo 15. junij, ko slavi Vid:
"Vida meglica pride po vince in pšenico."
"Če Anton seje proso, gre Vid tretji dan pogledat, če z njim kaj bo."
"Če je megla na Vida dan, je pšenica malo prida."
"Sveti Vid je češenj sit.
Če trs pred Vidom odcvete, dobrega vina se nadejati sme."
Junij, rožnik, šestnik ali šentjanževec, kot ljudje radi pravijo temu mesecu, je bil poimenovan bodisi po starorimski boginji Junoni, zaščitnici plodnosti, zakonske zveze in porodnic, bodisi po rimski patricijski družini Junij. Strokovnjaki si niso enotni, gotovo pa je, da bodo dnevi do začetka poletja, ki bo nastopilo na svetega Alojzija 21. junija, zelo pomembni za kakovost in »izplen« našega jesenskega pridelka.
Če gre verjeti »ljudskim« vremenarjem iz starodavnih pratik in če za trenutek odmislimo aprilsko pozebo, bi znala biti letina plodna! »Lepo vreme prvega dne, kmetje se letine vesele« je že ponarodela! Dobro letino najavljata tudi naslednji dve: »Če Rožnika sonce pripeka in vmes dež rosi, ni treba se bati teka, obilno zemlja rodi,« in »če rožnika sonce pripeka, pohlevno deži, veliko obeta žita, strdi.«
Bojmo se torej deževnih dni, saj v skladu z ljudskimi modrostmi ne obeta nič dobrega! »Rožnik deževen - viničar reven« in »rožnika mrzlo deževanje, slabo za vino in panje,« pravita dve. Tistim, ki radi trejo orehe, bo zanimiva predvsem naslednja: »Če rožnika toplo dežuje, orehom slabo napoveduje.«
Kakšna je prognoza in na kaj paziti?
Ljudske modrosti imajo o kresnem dnevu povedati veliko:
"Ob kresi (24. 6.) se dan obesi."
"Pred kresom naj deži, potem prositi treba ni."
"Mož do kresa suknjo oblači, potem jo pa s sabo vlači."
"Kukavica dolgo po kresi kuka, draginja in glad v deželo pokuka.
Kolikor dni kukavica še po kresu kuka, toliko tednov po Mihelu v roke ne bo huka (ne
bo mraza)."
Kot se za rožni mesec spodobi, je bil začetek zelo vroč, to lepoto naj bi sicer zmotil močan veter, ob večerih pa naj bi pogosto zagrmelo z nevihto. "Lepo bo, vroče in vetrovno," pravijo modreci.
Pazljiv bo treba biti zlasti na Medarta (8. 6.), ki ga imajo pratike pogosto v zobeh. »Če na Medarda dežuje, 40 dni naletuje,« »če se Medard kislo drži, do konca meseca ni sončnih dni,« in »ako na Medarda deži, se grozdje do brente skazi,« so le nekatere.
11. nastopi Barbara, ki zna med vinarji in poljedelci zanetiti konflikt. »Če Barbara deži, bodo jeseni grozdja polne kadi,« bodo kričali prvi, »Barbara dežja ne daj, da bo lepe žetve kaj,« pa bodo vračali drugi.
Druga polovica meseca se bo začela bolj turobno, pravi bloška pratika. »Lunin krajec (17. 6.) nas bo malo ohladil, saj obeta precej deževno vreme, za dežjem pa nekaj soparnih dni z močnim vetrom.« Vendar bo na svetega Alojzija, ko nastopi poletje, že bolj jasno. Ogrelo naj bi se in držalo vse do mlaja, potem pa huda ura! 24. junija, torej na kresni dan, bo mlaj za kakšen dan prinesel dež, »kar precej ga bo padlo,« pravi pratika. Zato »oreharji« pozor! »Če na kresni dan dežuje, orehom slabo prerokuje,« pravi ljudska. Konec meseca bo zopet pokukalo sonce, vroče in jasno bo do kraja, če gre verjeti pratiki.
