Po besedah sekretarja skupnosti Jake Bizjaka je to "neskladno z vsemi idejami socialne države". Sistemska ureditev dolgotrajne oskrbe je nujna, so sklenili.
Na okrogli mizi Skrb za starejše v Sloveniji: smo (še) socialna država?, ki jo je pripravila Skupnost socialnih zavodov Slovenije, so sodelujoči opozorili na stiske, s katerimi se soočajo starostniki in njihovi svojci pri zagotavljanju potrebne pomoči in oskrbe ter izrazili pomisleke ob sprejemanju zakona dolgotrajne oskrbe.
"Delež tistih, ki kljub polni pokojnini s 40 leti delovne dobe ne morejo plačati oskrbnine, vztrajno raste," je opozoril direktor in lastnik Špesovega Doma Vojnik Dragan Žohar in dodal, da morajo zato za njih finančno poskrbeti svojci. V Skupnosti socialnih zavodov Slovenije opozarjajo, da zaradi naraščajočega deleža plačil iz lastnega žepa številni starostniki ostajajo brez potrebne oskrbe in pomoči.
Zgolj petina si oskrbo v domu lahko v celoti plača sama, je opozorila direktorica Doma dr. Jožeta Potrča Poljčane Iva Soršak. To ima lahko po besedah Jane Mali z ljubljanske fakultete za socialno delo velike psihološke posledice. "Ljudje si čim dlje časa želijo ostati samostojni, imeti vpliv na svoje življenje. Sprememba na materialni ravni vpliva tudi na to, da človek ne ohrani več dostojanstva v svojem življenju in išče načine, kako ga ohraniti," je dejala.
Sistemske spremembe so zato potrebne, so se strinjali. "V Sloveniji smo že naredili prvi del dolgotrajne oskrbe, to je da starejše potisnemo ven iz bolnišnic in splošnega zdravstva, nismo pa naredili drugega dela, ki se nanaša na kritje stroškov, ki zaradi povečane potrebe po tuji pomoči nastajajo," je opozoril Bizjak. Pomembne novosti bo po zagotovitvah Tatjane Buzeti z ministrstva za zdravje prinesel zakon o dolgotrajni oskrbi, ki ga pripravljajo.
Buzetijeva je poudarila, da se zakon, ki ga bodo po njenih besedah julija dali v javno razpravo, osredotoča na ureditev oskrbe na domu in ne na spreminjanje institucionalnega varstva. Rešitve, kot jih ponuja zakon, po mnenju Žoharja "obetajo veliko, na operativni ravni pa nič". Po njegovem prepričanju bi bilo treba vpeljati pilotni projekt, ki bo ideje preizkušal na manjši skupini ljudi.
V Skupnosti socialnih zavodov Slovenije, ki združuje izvajalce skrbi za starejše, pozdravljajo dejavnosti ministrstva za zdravje glede priprave zakonodaje, vendar pri tem poudarjajo, da brez dogovora, kako zagotoviti ustrezno financiranje, nastalega položaja ne bo mogoče rešiti. Po besedah Bizjaka bi bilo treba o dodatnih virih financiranja dolgotrajne oskrbe "najti politični konsenz".
