Novice Svet24

STA

Svetovalec ministrice za zdravje Dušan Keber je pojasnil, da pojasnil, da so spremenili predlog oblikovanja prispevka tako, da bi šlo za davek na tekoči dohodek, torej na plače, pokojnine, avtorske honorarje itd. "Nadomestilo bo zvezno, tako kot velja za zdravstveni prispevek. Predvidoma bo znašal 2,1 odstotka od bruto dohodkov in bo zato prispevek lahko znašal od štiri oz. pet evrov do približno 140 evrov," je pojasnil. Prav tako so se odločili za kapico v višini štirikratnika povprečne plače.

Pravičnejše zbiranje denarja

Po njegovih besedah bo okoli 70 odstotkov od 1,5 milijona zavarovancev, ki danes plačujejo enotno premijo dopolnilnega zavarovanja, po novem modelu plačevalo manj, 30 odstotkov pa več. Med upokojenci jih bo manj plačevalo okoli 90 odstotkov, v povprečju šest evrov na mesec manj, kar na letni ravni znaša 36 milijonov evrov za to skupino prebivalstva, je pojasnil Keber.

Vseeno pa bi se ob takšnem modelu na letni ravni zbralo skupaj toliko denarja, kot ga zdaj zberejo z dopolnilnim zavarovanjem, je dejal Keber. "Denar, ki je že tukaj in ga zbiramo, a krivično, se bo sedaj v enaki meri zbiral na pravičnejši način," je dodal.

Brez vmesnega obdobja

Priznal je, da je prvotni model v obliki sedmih razredov za prispevek, predvideval kar znatne stroške obračunavanja in pobiranja. "Ta model pa je enostaven, skoraj kot vpis ene vrstice v računalniški program, saj se dobesedno na isti način odmerja kot zdravstveni prispevek," je pojasnil. Prav zaradi tega bi lahko začel veljati takoj ob uveljavitvi novega zakona, torej bi ga pobirali že mesec po uveljavitvi, in ne bo potrebno vmesno dvoletno obdobje.

Se pa po njegovih besedah postavlja le še vprašanje, kaj je smiselno prehodno obdobje za pravno upravičenost zavarovalnic, ki temeljijo na tem, da "so zavarovalnice verjele, da bo ta zakon večen". "Nič na tem svetu ni večno, zakon ne ukinja zavarovalnic, ampak doplačila," je dodal.

Kam z dobički zavarovalnic?

Po njegovih besedah bo treba tudi poiskati rešitev, kam bodo šli akumulirani dobički in rezervacije zavarovalnic iz preteklih let. Bi pa po njegovem mnenju lahko največja dopolnilna zavarovalnica Vzajemna vrnila ta denar zavarovancem. "To je moje stališče, pri tem še ni bilo jasnega dogovora," je opozoril Keber.

Dejal je tudi, da praktično ni nobene razlike med tem, ali uvedejo nov zdravstveni prispevek v višini 2,1 odstotka bruto dohodkov, ali pa bi povišali prispevno stopnjo delojemalcev za obvezno zdravstveno zavarovanje za 2,1 odstotne točke. "Gre za to, da po odločitvi države zadržimo ta del pobiranja denarja iz davčne olajšave," je dejal.

Opozoril je še, da ima država pravico, da določi, kateri davki in prispevki sodijo v davčno olajšavo. Enako je denimo z rtv-prispevkom in pa trošarinami, ki ne gredo v davčne olajšave. Tako ta model po Kebrovih besedah upošteva praktično vse pripombe, ki jih je danes predstavil pravnik Rajko Pirnat, razen vprašanja, ali davek šteje v davčno olajšavo in zmanjšuje prihodke države ali ne.