Zadeva Istrabenz bi zastarala 16. junija, torej dve leti po seji, na kateri je vrhovno sodišče odločalo o zahtevkih za varstvo zakonitosti v tej zadevi in jim ugodilo.
Sodba, če držijo neuradne informacije, je tako postala pravnomočna le tri tedne pred zastaranjem. Obsojeni imajo sicer možnost, da vložijo zahtevke za varstvo zakonitosti na vrhovno sodišče, vendar to ne zadrži prestajanja kazni.
Višje sodišče, ki je odločitev danes poslalo ljubljanskemu okrožnemu sodišču, to pa mora obvestiti stranke v postopku, odločitve sicer uradno še ni razkrilo. Na okrožnem sodišču so potrdili, da pritožbeno odločbo Višjega sodišča v Ljubljani prejeli in odredili sodno vročanje strankam. Bavčar je že sporočil, da zadeve ne komentira, dokler je ne prejme.
V pritožbah navajali pritiske izvršilne veje oblasti
Višje sodišče je pritožbe vseh treh obsojenih v zadevi - Bavčarja in bratov Sušinski - javno obravnavalo na seji 11. aprila. V pritožbah so zagovorniki trojice izpostavili predvsem dvome o nepristranskosti sodnikov na prvi stopnji, prav tako pa so navajali pritiske izvršilne veje oblasti, na primer ministra za pravosodje Gorana Klemenčiča.
Okrožno sodišče je septembra lani znova obsodilo Bavčarja ter brata Sušinski zaradi pranja denarja pri preprodaji delnic Istrabenza, medtem ko je Bavčarja oprostil obtožb o napeljevanju k zlorabi položaja. Bavčarju je izreklo kazen petih let zapora, Kristjana Sušinskega je obsodilo na tri leta zapora, Nastjo Sušinskega pa na dve leti. Ta sodba je tako, če držijo neuradne informacije, postala pravnomočna.
Bavčar je bil v prvotni sodbi julija 2013 zaradi pranja denarja obsojen na sedem let zapora, a je sodbo nato vrhovno sodišče pred dvema letoma razveljavilo in vrnilo v ponovno sojenje, Bavčar pa iz zdravstvenih razlogov v tem času ni nastopil zaporne kazni.
Kristjana Sušinskega je senat ljubljanskega okrožnega sodišča v pozneje razveljavljeni sodbi spoznal za krivega pranja denarja, njegovega brata Nastjo pa za krivega pranja denarja in zlorabe položaja. Kristjan je bil obsojen na tri in pol leta zaporne kazni, Nastja pa na tri leta in devet mesecev.
Do kaznivih dejanj v zadevi Istrabenz naj bi prišlo leta 2007 ob preprodaji 7,3-odstotnega deleža Istrabenza, ki ga je Pivovarna Laško prodala najprej hčerinski družbi Plinfin za 23 milijonov evrov. Nato je pivovarna prodala Plinfin za vsega 7500 evrov Sportini, ta pa 1. oktobra 2007 za 24,9 milijona Microtrustu v lasti Nastje Sušinskega. Istega dne je Microtrust prodal Istrabenzov paket Pom-Investu za 49,2 milijona evrov in s tem zaslužil 24,3 milijona evrov.
Zadeva Istrabenz bi sicer zastarala junija, dve leti po seji, na kateri je vrhovno sodišče odločalo o zahtevkih za varstvo zakonitosti v tej zadevi in jim ugodilo.
