Pa vendar se že od leta 1992 vsako leto na ta dan zbere na trgu veliko ljudi, ki si ogledajo nastop metliške folklorne skupine Ivan Navratil, ki torej na vuzemski ponedeljek zavira kolo na metliškem placu.
Ali, povedano drugače: na velikonočni ponedeljek plešejo folkloristi kolo, kar so Metličani in Metličanke počeli tudi že nekdaj, a so jim po drugi svetovni vojni oblasti to prepovedale. Že prvo leto v samostojni Sloveniji pa so folkloristi znova obudili ta ljudski običaj in zaplesali metliško obredje, ki ga je že leta 1888 v Ljubljanskem zvonu opisal belokranjski narodopisec Ivan Navratil.
6 iger združuje metliško obredje: kolo, must, rešetca, robčeca, petelinji boj in turn.
Nekdaj so Metličani na vuzemski ponedeljek pod milim nebom na Pungartu pri cerkvici sv. Martina plesali metliško obredje, ki združuje šest iger: kolo, must, rešetca, robčeca, petelinji boj in turn. Nekatere od teh iger dandanes opuščajo, prav gotovo pa gre za najstarejši splet plesov, pesmi in iger na Slovenskem, ki je star že okrog 200 let. Leta 2013 je bil splet vpisan v Register nesnovne kulturne dediščine in od lani je predlagan za razglasitev za živo mojstrovino državnega pomena. Metliško obredje plešejo brez glasbene spremljave, plesalcem pa daje ritem pesem, ki jo pojejo med plesom.
Navratilovci so poželi že številne pohvale, ker so obudili ta lepi velikonočni običaj. Kako pomemben je za folkloriste, pove tudi to, da praznovanje velikonočnega ponedeljka v zadnjem času obravnavajo kot praznik svoje folklorne skupine. Da ima metliška folklorna skupina prihodnost, je dokazal njen podmladek, ki ga vodi Mateja Vukšinič. Za uvod v vuzemski ponedeljek je zaigrala Mestna godba Metlika, seveda pa so imeli folkloristi – tako kot je navada vsako leto – tudi goste. Tokrat so bili to ljudski pevci iz Vrhpolja pri Šentjerneju. Na koncu so folkloristi povabili v kolo tudi obiskovalce prireditve in ti so zaplesali skupaj z njimi.
