Ministrstvo za kmetijstvo je danes na Evropsko komisijo naslovilo pripombe na predlog delegiranega akta za odobritev izjeme Hrvaški pri uporabi imena teran. Med razlogi za nasprotovanje je navedla netransparentnost in kršitev postopkovnih pravil pri pripravi akta, zavajanje potrošnikov ter manko ocene učinka odobritve izjeme Hrvaški.
Ministrstvo izrecno nasprotuje sprejemu delegirane uredbe komisije, ki bi Hrvaški odobrila izjemo pri uporabi imena teran. Ob tem pa so izpostavili, da dokumenti, ki jih je hrvaško ministrstvo za kmetijstvo nedavno objavilo na svoji spletni strani, potrjujejo dejstvo, da hrvaška vloga za dodelitev izjeme za označevanje sorte vinske trte teran ni bila uradno vložena pred vstopom Hrvaške v EU.
Kaj očita slovensko ministrstvo?
Med pripombami je ministrstvo izpostavilo netransparentnost in kršitev postopkovnih pravil pri pripravi akta, zavajanje potrošnikov, pomanjkanje ocene učinka odobritve izjeme Hrvaški, legaliziranje nezakonitih praks, ter neresnične navedbe, so pojasnili na kmetijskem ministrstvu.
Izpostavili so, da je v zadnjih več kot dveh letih je kmetijsko ministrstvo komisiji posredovalo celo vrsto vsebinskih in postopkovnih dejstev in razlogov, ki govorijo proti sprejemu delegiranega akta, do katerih pa se komisija nikoli ni konkretizirano opredelila.
Hkrati iz dokumentov, ki jih je Hrvaška pošiljala komisiji in ki jih je hrvaško ministrstvo za kmetijstvo nedavno objavilo na svoji spletni strani sledi, da Hrvaška v času pred pristopom ni zahtevala vključitve izjeme za sorto vinske trte teran na ta seznam.
"Enostransko sprejetje predlaganega akta, kljub nasprotovanju države članice, ki je nosilka zaščite, pomeni podelitev pravice do uporabe imena sorte vinske trte, ki je sozvočnica zaščiteni označbi porekla, s tem pa bi se de facto izničila že obstoječa zaščitena označba porekla in bi se celo legaliziralo obstoječe nezakonito označevanje proizvodov in kršitev pravnega reda EU," so v pripombah zapisali na ministrstvu.
Predlog delegiranega akta, ki je od marca objavljen na spletni strani komisije, se vsebinsko bistveno razlikuje od predloga akta, ki je bil obravnavan na seji strokovne skupine 24. januarja letos. Na ministrstvu so prepričani, da komisija pri tem ni spoštovala skupnega dogovora institucij EU o boljši pripravi zakonodaje, ker je nacionalnim strokovnjakom odrekla možnost, da podajo svoja stališča o zadnji objavljeni verziji osnutka delegiranega akta. Slednje predstavlja hudo kršitev postopkovnih pravil, so opozorili na ministrstvu.
Nočejo zmede in zavajanja potrošnikov glede porekla in kakovosti
S sprejemom takega akta bi pridelovalci v Hrvaški Istri na etiketah lahko označevali naziv teran za sorto vinske trte, s čimer bo zagotovo prišlo do zmede in zavajanja potrošnikov glede porekla in kakovosti blaga, kar predstavlja kršitev pravnega reda EU.
Komisija v obrazložitvenem memorandumu delegiranega akta navaja, da sprejetje tega akta nima finančnih posledic, na ministrstvu pa menijo, da bi bilo treba nedvomno upoštevati tudi oceno vpliva na pridelovalce tako v Sloveniji kot na Hrvaškem. Za Slovenijo bi imela težke ekonomske in socialne učinke, poudarjajo na ministrstvu.
Označevanje hrvaških vin z imenom teran je na ozemlju EU nedvomno prepovedano in nezakonito, zato bi morali hrvaški organi sprejeti vse potrebne korake, da to onemogočijo, so še opozorili na ministrstvu. Izpostavili so tudi, da Hrvaška te obveznosti ne izpolnjuje in ne ukrepa zoper nezakonito uporabo imena teran na njihovem ozemlju, niti ne obvešča slovenskih organov o sprejetih ukrepih zoper kršitve.
"Glede na to, da predlog predvideva, da se akt uporablja od 1. julija 2013, neposredno legalizira nezakonito prakso od vstopa Hrvaške v EU do danes," so zapisali na ministrstvu.
Oporekajo tudi uvodni izjavi preambule predloga delegiranega akta, ki vsebuje popolnoma neresnično navedbo, da ime sorte vinske trte teran ni bilo vključeno v uredbo št. 753/2013 zaradi pogajanj med Hrvaško in Slovenijo. Ministrstvo poudarja, da v tej zadevi nikoli niso potekala pogajanja med Slovenijo in Hrvaško, niti ni bilo sprejetega dogovora o bilateralnih pogajanjih. Za Slovenijo je bila vseskozi, pred pristopom in po pristopu Hrvaške k EU, kakršnakoli izjema v zvezi s teranom nesprejemljiva.
Minister za kmetijstvo Dejan Židan je o poslanih pripombah na predlog delegiranega akta obvestil tudi evropskega komisarja za kmetijstvo Phila Hogana in ga zaradi zagotavljanja transparentnosti in neodvisnosti ponovno prosil, da nepristransko prouči vsa dejstva, ki jih je komisija imela na razpolago v postopku priprave zadevnega delegiranega akta.
Slovenija je v preteklih dveh letih večkrat zahtevala od komisije celovit dostop do navedenih hrvaških dokumentov, s čimer bi se lahko do hrvaških navedb opredelila kot stranka v postopku, a je komisija te zahteve zavračala.
