Evropska komisija je po skrbni analizi dodatnih elementov v povezavi s teranom, ki jih je posredovala Slovenija, sklenila, da ti novi elementi ne spreminjajo bistveno njene ocene položaja, zato se proces sprejemanja delegiranega akta nadaljuje, so sporočili iz tiskovne službe komisije.
Slovenija bo za zaščito slovenskih proizvajalcev terana uporabila vsa legitimna sredstva, na kmetijskem ministrstvu odgovarjajo na odločitev Evropske komisije, da nadaljuje proces sprejemanja delegiranega akta, s katerim bi Hrvaški dodelila izjemo za uporabo imena teran. To lahko vključuje tudi tožbo pred Evropskim sodiščem.
Ob obisku predsednika Evropske komisije Jean-Clauda Junckerja v Sloveniji v začetku marca so slovenske oblasti komisiji posredovale dodatne elemente v povezavi z dosjejem teran, so uvodoma spomnili v Bruslju.
Ti elementi se po navedbah komisije nanašajo na nekatere dokumente, na podlagi katerih je komisija pripravila predlog delegiranega akta za odobritev omejene izjeme Hrvaški za uporabo imena teran kot sorte grozdja pri označevanju vina Hrvatska Istra pod določenimi podrobnimi pogoji.
Odločitev komisije za delegirani akt temelji na relevantni zakonodaji in na širokem naboru elementov, vključno s tistimi, ki jih vključuje hrvaška vloga za izjemo, so še pojasnili v komisiji.
"Po skrbni analizi dodatnih elementov, ki jih je posredovala Slovenija, je komisija sklenila, da ti novi elementi ne spreminjajo bistveno njene ocene, zato bo proces delegiranega akta nadaljeval svojo pot," so nato zapisali v odgovoru na vprašanje, kaj pomeni nedavna objava osnutka delegiranega akta z vidika Junckerjeve napovedi preučitve novih dejstev.
Ministrstvo: Hogan se ne želi opredeliti
A kot so sporočili s kmetijskega ministrstva, se komisar EU za kmetijstvo Phil Hogan ne želi opredeliti do suma ponarejenih dokumentov, prav tako še vedno ni zagotovil popolnega dostopa do podatkov v hrvaški vlogi. Zato se je Slovenija na komisarjevo pismo že ustrezno odzvala.
Slovenija je namreč prejšnji teden Hoganu ponovno poslala kopije hrvaške vloge, na podlagi katerih je v delu, ki ni bil počrnjen, možno domnevati, da je Hrvaška predložila nacionalni pravilnik o sortni listi z datumom 17. november 2004, v prilogi istega dokumenta pa je seznam sort, ki upošteva spremembo iz leta 2010, ko je Hrvaška ločila sorti teran in refošk v dve različni sorti.
Slovenija je ponovno priložila tudi skupno raziskavo slovenskih in hrvaških raziskovalcev iz leta 2014, v kateri je dokazano, da imata sorti refošk in teran enak genotip, torej da gre za isto sorto, ter da je bila zato ločitev obeh sort strokovno neutemeljena.
Prav tako je od Evropske komisije ponovno zahtevala dostop do hrvaške vloge v celoti, opozorila pa tudi na mnenje evropske varuhinje za človekove pravice, da bi morala komisija pridelovalcem zagotoviti poln dostop do podatkov v hrvaški vlogi, z zavračanjem zahteve pridelovalcev pa da je ravnala nepravilno.
Vendar pa je komisar Hogan le pisno sporočil, da je seznanjen z zaskrbljenostjo Slovenije, njena prošnja pa da se preučuje. Komisija se bo nanjo odzvala v roku, je obljubil komisar, ki pa ni našel novih elementov, da bi spremenil svojo prvotno oceno, zato je službam komisije naročil, da objavijo predlog delegiranega akta na portalu za boljšo zakonodajo.
Židan je žalosten
Na kmetijskem ministrstvu so tako danes ponovno poudarili, da bo Slovenija za ekskluzivno zaščito slovenskih proizvajalcev terana zaradi vsebinskih razlogov in očitne napake v postopanju komisije uporabila vsa legitimna sredstva, kar vključuje, če bo treba, tudi tožbo pred Evropskim sodiščem.
"Reakcija komisarja Hogana me ni presenetila, sem pa žalosten. Pričakovali smo, da se bo opredeli do suma, ali so hrvaški dokumenti ponarejeni ali ne, napisal pa je le, da ne vidi novih dejstev. Pričakovali smo tudi, da nam bo razkril hrvaške dokumente, a je napisal le, da razume našo zaskrbljenost," je poudaril kmetijski minister Dejan Židan.
Ob tem je izpostavil, da ima predlog delegiranega akta novo zavajajoče trditev - da so leta 2013 med Slovenijo in Hrvaško potekala pogajanja o teranu. "Kar v vsakem primeru niso, saj ima Slovenija teran zaščiten in nasprotujemo temu, da se ta zaščita razširi na koga drugega," je zagotovil minister.
"Kaj vse mora pisati v prikriti hrvaški vlogi, če celo za tisto, kar je odkrito, ugotovimo, da obstaja sum falsifikata," je dejal. Ob tem je spomnil, da je leta 2013 slovenska vinarska inšpekcija opazila, da se v Sloveniji skuša tržiti vino, ki je napačno označeno in prihaja s Hrvaške (teran) in takoj ukrepala. Takrat je Slovenija obvestila Bruselj, tedanji komisar (Dacian Ciolos) pa je povedal, da je zaščita terana slovenska in da Hrvaška ni zaprosila za izjemo.
Slovenija je sicer danes po ministrovih pojasnilih že odreagirala s protestnim pismom in argumenti, naslovljenimi na Hogana. Nekateri postopki pa bodo po njegovih besedah potekali preko državnega vrha v prihodnjih dneh.
Država namreč tožbo lahko vloži, ko bo delegirani akt objavljen v evropskem uradnem listu, pred tem ne more. "V tej fazi, ko je akt objavljen na portalu za boljšo zakonodajo, bomo aktivni, argumenti bodo močni. Pričakujemo, da nam bo Hogan razkril prikrite dokumente in nam s tem omogočil, da bomo prava stranka v postopku, ne pa samo navidezna," je dejal.
Židan je ob tem slovenskim proizvajalcem terana zagotovil, da se bori za njih in da jim bo država v vsakem primeru stala ob strani, tudi če to pomeni tožbo proti komisiji.
