Omenjeni zakonski člen je na ustavnem sodišču izpodbijala Občina Izola. Zaradi takšne ureditve je po navedbah občine določen del neprofitnih stanovanj ostal izven njenega nadzora, zato ne more zagotavljati, da stanovanje, pridobljeno iz javnih sredstev, dejansko uporabljajo samo tisti prebivalci, ki izpolnjujejo za to določene socialne kriterije in pogoje.
Iz tega razloga naj bi ta člen zakona občini preprečeval izvajanje socialne politike na stanovanjskem področju in jo tudi finančno prikrajšal za razliko med tržno in neprofitno najemnino. V občini Izola naj bi bilo 22 neprofitnih stanovanj s takšnimi najemnimi pogodbami.
Predlagateljica izpodbijani ureditvi očita poseganje v ustavni položaj občine, saj naj bi ji v določenem delu preprečevala uveljavljanje socialne politike na stanovanjskem področju. Med drugim ji očita neskladje z načeli socialne države in načelom enakosti pred zakonom.
Predlagateljica je sicer izrecno navedla, da se zahteva ne nanaša na bivše imetnike stanovanjske pravice, pri katerih je najemno razmerje nadomestilo stanovanjsko pravico, ampak le na tiste primere, ko so najemniki neprofitnih stanovanj sklenili pogodbo na podlagi javnega razpisa.
Ustavno sodišče se v obrazložitvi odločbe o razveljavitvi člena sklicuje na prvi odstavek 151. člena stanovanjskega zakona. Ta določa, da je pridobivanje neprofitnih najemnih stanovanj v javnem interesu. Neprofitna najemnina, ki se plačuje za najem neprofitnega stanovanja, je po vsebini socialna pravica in pomeni izpeljavo ustavnega načela socialne države. Za pridobitev socialnih pravic morata država in občina predpisati izpolnjevanje določenih pogojev.
V obravnavanem primeru načelo zaupanja v pravo po oceni ustavnih sodnikov ne narekuje varovanja neprofitnega najema mimo okvira predpisanih pogojev za pridobitev takega stanovanja. Zato bi bilo ustavno dopustno upoštevati spremenjene okoliščine v pogledu izpolnjevanja tako določenih pogojev na strani najemnika, so še zapisali na ustavnem sodišču.
