Vodja opozicijske SDS Janez Janša komisiji predstavlja svoje videnje projekta, ki se je s prva ocenjenih 650 milijonov evrov podražil na 1,428 milijarde evrov. "To, da se je investicija v Teš 6 podražila za več kot 100 odstotnih točk, je kriminal velikega obsega," je dejal Janša in se spomnil, da leta 2012, ko je bil predsednik vlade, ni bilo dneva brez javnega pritiska, protestov in pisem poslancev socialdemokratov za poroštvo investiciji v šesti blok termoelektrarne Šoštanj.
Vlada se je morala takrat odločiti, bili so določeni roki pri naložbi, francoski Alstom je izvajal pritisk, zadaj so bile iztožljive pogodbe, je nanizal in ocenil, da bi takrat lahko vlado obtožili, da je povzročila izgube ipd. Tako je njegova vlada vztrajala, da se zadevo pripelje na raven odgovornosti, zahtevala je določena jamstva, da bo naložba dobičkonosna.
"Zdaj se je izkazalo, da so ta lažna, ti ljudje bi morali biti v postopku," je poudaril. Dokumente je moral nekdo podpisati, ravni in stopnje odgovornosti pa zato po Janševem mnenju najbrž ni težko ločiti. Številke, ki so jih dobili na dokumentih, so bile argument.
Kot je pojasnil, ni bilo enega strokovnjaka, ki bi rekel, da cena za premog 2,25 evra za gigajoul, ki so jo postavili v Premogovniku Velenje, ni prava. Je pa imel sam, pa tudi takratna ministra Andrej Vizjak in Zvonko Černač, pomisleke, vendar so dokumenti govorili drugače.
"Ni šlo za šaleški lobi"
Ko je začel Teš 6 obratovati, se je videlo, da ta cena ne drži in da je nekdo zavajal oz. goljufal, je dejal in izrazil presenečenje, ker v tej točki ni zasledil nobene kriminalistične preiskave za to očitno goljufijo in zlorabo tistih, ki so se podpisali pod ceno premoga.
Vlada, ki jo je vodil v obdobju 2004-2008, je sicer Teš 6 uvrstila v resolucijo o nacionalnih razvojnih projektih, a to ni bil zavezujoč dokument, ampak le pripomoček za nadaljnje načrtovanje. Tisti čas je bilo obdobje konjunkture in je bil projekt smiseln, poraba elektrike je namreč naraščala, projekt je imel tudi večjo korist za nacionalno energetsko bilanco kot obstoječi bloki.
Leta 2009 krivulje niso bile več takšne, okoliščine so se drastično spremenile, tistih 25 milijonov evrov za rezervacijo je predstavljalo malenkost v primerjavi z ostalimi izgubami, je ocenil in dodal, da se je tu začela zgodba o javnih pritiskih - sindikati so grozili, zaposlenih v tej branži ni bilo težko navdušiti nad perspektivami zaposlitve, že takrat se je lahko bralo, da so bili tudi grožnje in pritiski znotraj vlade, še posebej s strani SD ali znotraj SD. "Ni šlo za šaleški lobi, ta je bil del nekega širšega lobija, drugače se stvari ne bi odvile v tej smeri," je ocenil Janša.
Leta 2009 bi lahko projekt ustavili, prihranili bi veliko denarja, ko pa bi se pokazali pozitivni trendi, bi se lahko z investicijo nadaljevalo. "Ni bilo treba postaviti dokončne usode tega bloka, samo 'time out' bi si vzeli," je menil Janša.
Janša je pojasnil tudi, da njegova vlada v prvem mandatu nikoli ni odločala o tem, da se projekt podraži. V času našega mandata ni bilo junaka, ki bi rekel, da je to projekt, ki bo stal eno milijardo evrov, razglasili bi ga za neprištevnega, je poudaril. Po njegovem mnenju pa se je v raznih dokumentih pripravljalo teren za podražitev.
Sporno poroštvo države
Država je v najbolj sporno investicijo v zadnjem desetletju vpeta tako, da jamči za 440 milijonov evrov vredno posojilo Evropske investicije banke (EIB), v zameno za poroštvo pa je morala Termoelektrarna Šoštanj (Teš) sprejeti vrsto pogojev. Te je februarja 2012 določila vlada pod Janševim vodstvom. Med drugim je Tešu naložila, da zniža investicijsko ceno projekta in da s Premogovnikom Velenje sklene dolgoročno pogodbo za lignit po najvišji ceni 2,25 evra na gigajoul.
DZ je julija 2012 potrdil zakon o poroštvu, decembra pa zakon o ratifikaciji poroštvene pogodbe med Slovenijo in EIB. V poroštveni pogodbi za Teš 6, ki so jo sicer novembra 2012 podpisali takratni minister za finance Janez Šušteršič, minister za infrastrukturo Zvonko Černač in direktor Teša Simon Tot, je najvišja končna vrednost projekta postavljena pri 1,3 milijarde evrov.
Medtem ko se delo preiskovalne komisije preveša v iskanje politične odgovornosti, prvi sklop zaslišanj je bil namenjen ceni premoga, se segreva tudi ozračje. Nekdanji finančni minister Janez Šušteršič na nedavnem zaslišanju namreč ni želel odgovoriti na vprašanje poslanke Alenke Bratušek, sicer nekdanje predsednice vlade, in opozoril na konflikt interesov.
Čeprav sta zakonodajno-pravna služba in predsednik komisije Matjaž Hanžek ugotovila, da njeno članstvo ni v nasprotju z nobenim aktom, ki ureja delovanje komisije, pa se je Bratuškova vseeno odločila odstopiti iz komisije - da "ne bi v prihodnje še kdo želel delovanje komisije postaviti pod vprašaj, kot je to želel narediti Šušteršič". Bratuškova je prepričana, da do zapleta ni prišlo slučajno, ampak je to "posledica zadnjih zaslišanj, ki so končno začela stvari in dogodke kazati v pravi luči".
