Minister Židan mnenje evropske varuhinje o nepravilnosti odločitve komisije proti razkritju hrvaške dokumentacije, ki ga je zahtevala Slovenija, razume kot pomembno novo dejstvo in prelomno točko. "Sedaj je jasno, da je postopek nepravilen," poudarja.
V Sloveniji je preveč tistih, ki prehitro sklonijo glavo, meni minister in izpostavlja, da slovenski predstavniki v nobenem primeru nimajo pravice skloniti glave, ko gre za zaščito terana.
Komisija ima po Židanovih besedah zdaj tri možnosti: da to mnenje zavrne kot nepomembno, da opozorilo sprejme in ustavi postopek ali da v skladu s priporočilom Sloveniji posreduje dokumente, ji da čas za njihovo preučitev in postopek prekine. Židan pravi, da sicer še vedno obstaja tudi črni scenarij - tožba komisije na Sodišču EU, na katerega se prav tako še naprej pripravljajo. To po njegovih besedah ni nič neobičajnega, saj članice pogosto tožijo komisijo in pogosto tudi zmagajo.
Proizvajalci terana so na sestanku z evropskim komisarjem za kmetijstvo
Predsednik civilne iniciative za zaščito terana Marjan Colja je na novinarski konferenci poleg informacije o ponarejenih hrvaških dokumentih izpostavil tudi "govorice", da predlog delegiranega akta še ni javno objavljen zaradi težav s pravno službo.
Akt je sicer skoraj nemogoče izpodbiti, saj je za zavrnitev na Svetu potrebna super kvalificirana večina članic, kar je 72 odstotkov ali 21 članic, ali absolutna večina v Evropskem parlamentu.
V komisiji v odzivu na to pravijo, da datum objave predloga akta ni določen in da postopek poteka po običajnih korakih, na primer predlog akta je treba prevesti pred objavo na portalu za izboljšanje zakonodaje, ko postane javen. Po mesecu dni na tem portalu roma akt predvidoma v pisni postopek v sprejetje na komisiji, v okviru katerega odločajo komisarji. Nato začne teči dvomesečno obdobje, v katerem lahko Svet ali Evropski parlament akt z ustrezno večino zavrneta.