Kot je zapisal, so več kot trimesečna dosedanja politična usklajevanja na najvišjih ravneh ter medijsko spremljanje v ospredje izbire ustavnih sodnikov izpostavila kriterije za izbor, ki zanj pomenijo tveganja diskreditacije, ki se jim ne želi ponovno izpostavljati.
Soglasje h kandidaturi je sicer podal 18. novembra lani "na prigovarjanje strokovnih krogov in na podlagi predhodnega preverjanja podpore pri koalicijski politiki".
A dosedanja usklajevanja in medijsko spremljanje je po njegovih navedbah v ospredje izbire sodnikov izpostavilo kriterije za izbor, to sta politična in ideološka uravnoteženost ustavnega sodišča, ki zanj pomenijo tveganja diskreditacije, ki jim je že bil, in se jim ne želi ponovno izpostavljati. Tako ne želi več biti kandidat za ustavnega sodnika, je sporočil medijem.
Na poziv predsednika republike Boruta Pahorja za zbiranje predlogov možnih kandidatov za štiri prosta mesta ustavnih sodnikov so novembra lani prejeli 22 prijav. Pahor je januarja že zaključil posvetovanja z vodji poslanskih skupin in predstavnikoma narodnih skupnosti v DZ na to temo.
V Pahorjevem uradu so pojasnili, da umika soglasja h kandidaturi ne komentirajo. So pa o tem obvestili DZ.
