Zime še ni konec, opozarja strokovnjak Matjaž Mastnak: »Ne pričakujem, da bodo zaradi letošnjega zimskega mraza težave pri rastlinah. Začel se je decembra, ko so bile rastline še globoko v zimskem mirovanju in pripravljene na nizke temperature. Prav tako ni bilo zaporednega odtajevanje in zamrzovanja, ki rastline huje utrudi kot stalna nizka temperatura. Žal je mraz vladal brez snega, zato so pozimi zeleni listavci trpeli tako imenovano mrazno sušo. Čim se bo zemlja odtalila, je treba sleče in druge podobne grmovnice zaliti. No, kakor kažejo vremenske napovedi, jih bo zalil dež. Če bo ta zima v Ljubljani pobrala aravkarije in druge sredozemske rastline, bo za to kriva neumnost in ne mraz. Vsak podnebni pas ima svoje rastlinje, in kdor sili sredozemske rastline rasti na celini, se bo pač učil na izkušnjah. Nizke temperature pregovorno potrebijo prezimujoče žuželke, ki jih imamo za škodljivce. S tega stališče je bil mraz dobrodošel. Zime še ni konec! Bolj od nizkih temperatur januarja se bojimo padcev temperature do marca naprej, ko se rastline že prebujajo, napnejo brste ali že odženejo. Takrat lahko zmrzal v eni noči pobere vse cvetje in plodove v tekočem letu.«
Meteorologija je veda, ki se hitro razvija. Z neverjetnim napredkom tehnologije so tudi vremenske napovedi vse bolj natančne, čeprav jo seveda vreme še vedno zagode po svoje. Prvi meteorolog je bil Aristotel, no, vsaj prvi, ki je o dogajanjih v ozračju in vzrokih zanj napisal knjigo z naslovom Meteorologika. Pozneje so bili za preučevanje vremena zelo pomembni izumi termometra (Galileo), barometra (Torrichelli) in instrumenta za merjenje jakosti vetra (Hooke).
Danes imajo pri izračunavanju vremena levji delež vse boljši računalniki, radarji in sateliti. Razvoj tehnologije je v zadnjih desetletjih omogočil, da lahko vsakih deset let vreme z enako zanesljivostjo napovejo za dan dlje. Vendar so na žalost sezonske napovedi, posebno v srednjih geografskih širinah, kjer je Slovenija, zelo nezanesljive.
30 let
Branko Gregorčič iz Agencije RS za okolje nam je pojasnil, da žal niti decembrske sezonske napovedi niso napovedale mrzlega januarja za južno Evropo. »Prodor mrzlega zraka je bil dejansko napovedan le teden dni vnaprej, kar je še vedno omejitev za zanesljive napovedi. Zrak, ki je 6. januarja 2017 preplavil Slovenijo, je bil 30. decembra 2016 še v bližini severnega pola.« Tako mrzlega januarja v Sloveniji nismo imeli že 30 let. Letos je bilo podobno mraz kot januarja leta 1987, še bolj mrzel pa je bil januar leta 1985. Razlog za letošnji mraz je v dveh prodorih arktične oziroma polarne zračne mase proti južni Evropi. Istočasno so januarja na severu Evrope (npr. v Skandinaviji) imeli za ta čas nenavadno visoke temperature.
Se zemlja res spočije?
Kako pa so mrzel zrak ter led in sneg vplivali na tla? Ali so tako nizke temperature dobre za zemljo – se ta res »spočije«? Ali se samo »napije« vode in snega? Odgovorila nam je Ana Žust z ministrstva za okolje in prostor: »Nizke januarske temperature zraka in tal so bile dobre za zemljišče. Površinski sloj tal je bil zamrznjen do 10 oziroma 20 cm, ponekod tudi globlje. Ob zamrzovanju in odtajevanju se tla zaradi raztezanja in krčenja v bistvu rahljajo. Vsak kmetovalec ve, da so pozimi premrznjena tla spomladi lažja za obdelavo. Ima pa to tudi slabo stran. Na Primorskem na primer, kjer ni snega, se ob tem površinski sloj tal izsuši, v prašnati strukturi pa je v nevarnosti pred burjo, da ga odnaša. To se je ob močni burji zgodilo tudi letos v Vipavski dolini. Najbolje je, da so pozimi tla pokrita s snegom. A tudi ta razplet letos ni bil povsem ugoden, kajti tla so zamrznila, še preden je padel sneg, ob taljenju pa zamrznjen sloj tal marsikje preprečuje pronicanje vode v globino, kar je lahko zelo slabo za površine z ozimnimi posevki.«
Ali klopi preživijo?
Vprašali smo tudi, ali so nizke temperature dobre, da vsaj pogine ves mrčes. »Težko bi ocenili, kako bodo nizke januarske temperature zraka vplivale na preživetje škodljivih organizmov, bolezni in insektov. Rastlinske glivične bolezni običajno prezimujejo v obliki trosov ali spor med odpadlim listjem ali v tleh. V teh razvojnih oblikah lahko preživijo tudi precej nizke temperature. V svoje aktivne razvojne faze preidejo spomladi, ko so primerne temperature zraka in je ob padavinah na voljo tudi dovolj vode. Najbolj pereč je v zadnjih letih množičen pojav lubadarja, ki desetka naše smrekove gozdove. Ta sicer v tem času miruje, a preživi lahko tudi precej nizke temperature. Zanimivo pa bo videti, ali so nizke januarske temperature vplivale na preživetje nekaterih tujerodnih vrst insektov, ki jih je iz drugačnih podnebnih razmer globalizacija zanesla tudi v naše kraje,« pojasnjuje Žustova.
