Mama Aleša Olovca, ki je izživljanje nad nezavestnim Andrejem, ki je pozneje umrl v UKC Ljubljana, snemal z mobilnim telefonom in to v živo predvajal na facebooku, živi v Zavodah pri Podbočju. Pred skromno hiško, ki ji jo je oddal tamkajšnji župnik, je ravno servisirala motorno žago. Na naše vprašanje, ali jo uporablja ona, je odgovorila: »Kaj pa? Vse razžagam sama. Ko je bilo treba les odpeljati domov, sem s sabo vzela še poba.« S tem je mislila na Aleša. Ima še dva sinova, starejši se je že osamosvojil, drugi živi pri dedku (njenem očetu) v bližnjem Brlogu.
Pretep prijateljev Aleš, Martin in Andrej so se zadnje čase veliko družili.
Sprva je bila zadržana, jezna je na medije, ki so objavili, da naj bi imel Andrej prerezan vrat, kar ni bilo res, in da naj bi njen sin zažgal hišo, ki jima je pogorela pred tremi leti, kar tudi ni res. »Malo morje je laži in nesramnih komentarjev!«
Vesela je bila, da je lahko videla sina, ko so ga pripeljali pred preiskovalnega sodnika. Takrat mu je v Krško nesla zdravila, ki jih potrebuje po operaciji zamašenih lojnic. »Ne vem, kaj mu je bilo, da je to naredil. Zadnje čase se je veliko družil z Martinom in Andrejem. Kar tako se ne bi stepli, prepričana sem, saj so bili kolegi. Prav tako mi ni jasno, zakaj se je Andrej tiste noči vrnil, če je šel že stran. Saj ne da sina zagovarjam, kar si je skuhal, to bo moral pojesti. Tudi jaz sem se že stepla.«
Slaba družba
Pokojni Andrej Cekuta je odraščal v Šentjerneju. Njegovo družino je CSD Novo mesto obravnaval ves čas, ko so bili otroci mladoletni, pred časom pa je Andrej prejemal tudi denarno socialno pomoč.
Olovčeva ni bila najbolj navdušena nad sinovo družbo. »Naj mi sto psihologov reče, da ni kriva družba, jaz trdim, da je. To se ne bi zgodilo, če ne bi bilo te družbe in alkohola. Doma nimam 'šnopsa', tam pri Kovaču, kjer so se največ dobivali, ga je bilo pa vedno dovolj, še Martinov oče ga je kupoval. Veste, on je imel pokojnino.«
Povedala je, da se pri njej fantje niso shajali. V zadnjem času so prišli samo enkrat, in to takrat ko je zapadel sneg in so ga kidali. »Ampak to je bilo tako, da je bilo treba najprej skuhati vino. Andrej ga je moral najprej dva decilitra 'rukniti', da je lahko funkcioniral. Saj drugače ni bil slab pob, moram reči, da se je zelo kulturno obnašal. Ko je prišel k hiši, me je najprej vikal, pa mu nisem dovolila, sem mu rekla, da se ne počutim tako staro, da bi me moral.«
O Andreju je vedela, da naj bi znal malo mizariti in malo zidati. Nekaj časa naj bi živel pri Romih. »Ničesar ni imel, niti dokumentov. Večkrat sem mu rekla, naj gre kam delat, da si bo vsaj dokumente uredil.«
Aleš na razgovoru za službo
Martin Kovač in Aleš Olovec sta bila zadnje leto prejemnika socialne pomoči. Obe družini je CSD Krško v preteklosti obravnaval zaradi neurejenih družinskih razmer.
Olovčeva je tudi Aleša spodbujala, naj si najde službo. »Po poklicu je pomočnik v tehnoloških procesih. Nekaj časa je delal v Revozu, a tam ni bil zadovoljen. Ravno ta mesec je bil na razgovoru v Kolpi v Kostanjevici. Če bi tam dobil službo, bi jo imel blizu.«
Povedala je, da je ljudem v okolici rad pomagal v vinogradu, če so ga prosili, sicer je imel tudi dekle, ki pa je nikoli ni pripeljal domov. »Najbolj me je jezilo, ker je bil ves čas na telefonu in facebooku. Kolikokrat sem mu rekla, da ga ne bom gledala ves čas s telefonom v roki. Sovražim internet, računalnike in pametne telefone!«
Drugič odložil telefon
A če Aleš ne bi imel mobitela, ga ne bi slišala nekaj ur pred tragičnim dogodkom. »Zvečer sem ga klicala, naj pride domov, da mi bo nastavil budilko za zjutraj, ker je sama ne znam. Naslednje jutro sem bila namreč dogovorjena, da bom prišla na zavod za zaposlovanje in jim prinesla izvide od pregledov, ker imam težave z žolčnimi kamni in ščitnico. Odgovoril mi je, da bodo odigrali še nekaj iger, ker so kartali, potem pa bo prišel domov. Še enkrat sem ga klicala in takrat mi je odložil.«
Katastrofalno leto
Kar se je potem dogajalo, je izvedela od drugih. »Letošnje leto je grozno – najprej je moral Aleš na urgenco, ker je bil otečen zaradi lojnic, še domov ni prišel, je začel krvaveti in že je moral v Brežice. Najprej je imel tri obliže, potem že sedem. Živi kaos je ves čas. Že zdaj povem, da ko bo imel kontrolo po operaciji, ga bom šla pogledat v bolnišnico. Čakala ga bom tam!«
Olovčeva zdaj živi sama. »Nič me ni strah. Zakaj bi me bilo? Če me mora hudič vzeti, naj me! Tukaj uživam, odmaknjena sem od vsega.«
Povedal je, da sta z Alešem po tistem, ko jima je pred dobrimi tremi leti pogorel dom, nekaj časa živela pri starejšem sinu, potem pri sestri. »Socialna mi je ponudila občinsko stanovanje na Senovem, pa sem rekla, da živa ne grem. Če bi šla z Alešem tja, bi bil že zdavnaj mrtev, tam je šele ogromno kriminala. Potem se je našla ta hiša med vinogradi.«
Odraščala brez mame
Jožica Olovec zdaj živi sama. »Nič me ni strah. Zakaj bi me bilo? Če me mora hudič vzeti, naj me! Tukaj uživam, odmaknjena sem od vsega.«
Njeno življenje je bilo težko. Ko je bila stara 11 let, ji je umrla mama. Nekaj časa je delala v Labodu, skoraj 12 let v Imperialu. »Ko sem našla partnerja, s katerim imam starejšega sina, sem pustila službo. Pri njem sem živela tri, štiri leta. Bil je nasilen, da sem bila večkrat tepena kot sita.« Pojasnila je, da je bil to Darko Kuhar iz Dobrave ob Krki, za katerega smo gotovo že slišali, saj je policistom lani nastavil pasti.
Pozneje se je zapletla z očetom mlajših dveh sinov. O njem ni hotela govoriti. Zdaj je sama, saj je ugotovila, da pač nima sreče z moškimi.
Ves čas pogovora se je okoli nje smukal Ron, dve leti star samojed, ki ga je k hiši pripeljal Ali, kakor kliče svojega sina. »Odkar Alija ni doma, je pes poklapan. Že v nedeljo, nekaj ur preden je prišlo do pretepa, je bil Ron nekaj čuden,« je dodala.
Nihče ni pospravil kolesa
Ko smo se odpeljali v dolino, v Žabjek v Podbočju, na travnik, kjer je nastal posnetek grozovitega obračuna s prijateljem, smo ugotovili, da je kolo, s katerim se je pripeljal Andrej, še tam, kjer ga je pustil – naslonjeno na ograjo.
Vaščani so bili vznemirjeni, izvedeli smo, da so prejšnji ponedeljek reševalci odpeljali tudi Kovačevega očeta, za katerega so vedeli, da je zelo bolan. O tej družini so povedali, da sta sinova odraščala brez mame, saj je umrla, ko sta bila še zelo majhna. Eden se je odselil od doma, Martin pa je živel z očetom in splošno znano je bilo, da se v njihovi hiši popiva.
