Zunanji minister Karl Erjavec je po ponedeljkovem srečanju na zunanjem ministrstvu dejal, da je velik korak naprej to, da bo prvič po letu 1918 v koroški deželni ustavi ponovno omenjena slovenska narodna skupnost, vendar se je treba uskladiti še glede dela besedila, kjer piše, da je nemščina edini deželni jezik. Tega zapleta pa po njegovih besedah ne bo težko rešiti.
Erjavec se je šel v Avstrijo pogajat na lepe oči. Sogovorci mu niso namenili niti skupne tiskovne konference.
»Vsi smo optimistični, v smislu, da vidimo možnosti, da lahko tukaj najdemo skupno rešitev, ko govorimo o koroški deželni ustavi,« je nekonkretno izjavil Erjavec.
Po srečanju so predstavili dve možni rešitvi, in sicer da se izpusti del, ki omenja nemščino kot edini deželni jezik, ali pa se doda besedilo, da je na naselitvenem območju slovenske narodne skupnosti deželni jezik tudi slovenščina.
Slednje je sicer določeno v Avstrijski državni pogodbi (ADP), katere sopodpisnica je bila tudi Jugoslavija. A se je seveda zapletlo, saj Slovenija te pogodbe ni nikoli notificirala, zato na meddržavni ravni nima veljave. Ustavni pravnik Ivan Kristan je tako v oddaji Studio City opozoril, da so leta 2005 na Dunaju že pognali slovensko delegacijo čez vrata, saj se je skušala sklicevati na 7. člen ADP.
Pogodbe še vedno nismo notificirali
Določitev meje, zaščita jezika
Ključna za slovenske interese sta 5. člen, ki ureja meje Avstrije kot tiste iz leta 1938, in 7. člen, ki določa pravice slovenske in hrvaške manjšine v Avstriji.
Zakaj prvi slovenski premier Lojze Peterle te pogodbe ni notificiral, ostaja neznanka, še večje vprašanje pa je, zakaj tega ni storila nobena naslednja vlada. Nazadnje so pred slabim letom na to potrebo opozarjali premierja Mira Cerarja in predsednika vlade Milana Brgleza.
»Šele z notifikacijo nasledstva pogodbenega statusa razpadle prejšnje skupne države pri ruskem depozitarju – kar je, denimo, leta 2004 naredila Češka – bi si Slovenija v odnosu do Avstrije zagotovila enak položaj, kot ga je imela Jugoslavija,« so takrat zapisali v časniku Delu. Z drugimi besedami, Avstrija ne priznava Slovenije kot pravnega naslednika Jugoslavije, zato tudi ne pusti, da Ljubljana interese koroških Slovencev zaščiti s pravnimi sredstvi – konkretno s sedmim členom ADP.
S čim Dunaj pritiska na Ljubljano?
Karl Erjavec, zunanji minister »Osebno menim, da bi morali severni sosedi poslati močno sporočilo.«
S temi vprašanji in prošnjo za pojasnila, s čim uradni Dunaj pritiska na Ljubljano, da svojih interesov ne uveljavlja z obstoječimi pravnimi sredstvi, smo se obrnili na ministrstvo za zunanje zadeve, ki pa do zaključka redakcije ni uspelo poslati svojih pojasnil.
Je pa Erjavec v intervjuju za omenjeni časnik dejal, da »doslej nismo favorizirali notifikacije ADP, ker je Avstrija neformalno priznavala vse pravice slovenske manjšine in prav tako Slovenijo kot pravno naslednico te pogodbe. Vendar glede na razvoj dogodkov, kako se obravnava slovenske podjetnike v Avstriji, kako se izvajajo nenavadno ostri ukrepi nadzora na slovensko-avstrijski meji, in dogajanje na Koroškem osebno menim, da bi morali severni sosedi poslati močno sporočilo.«
