Okoljski holokavst naj bi se po besedah domačinov dogajal v Anhovem. Prepričani so namreč, da jih zastrupljata tamkajšnja cementarna in sežigalnica.
Eko Anhovo
Bogomir Bavdaž je predsednik društva Eko Anhovo in dolina Soče.
Dve zdravnici, ki skozi prakso vidita, kaj se dogaja v tem delu Soške doline, opozarjata, da je treba temeljito preučiti vpliv onesnaževalcev okolja na zdravje človeka. Na območju Anhovega je namreč prisotna skrb vzbujajoča statistika, ko je govor o težkih diagnozah.
Salonit prebivalce miri
Po njihovih meritvah je kakovost zraka v Anhovem boljša kot v večini slovenskih mest, kakovost tal pa povsem primerljiva z regijo.
Bogomir Bavdaž in Bojan Marinič iz društva Eko Anhovo, ki se na tem območju Posočja bori za s strupi manj obremenjeno okolje, pravita, da v Salonitu skurijo nenormalne količine odpadkov. Izpuste iz dimnika sicer merijo, vendar krajani meritvam ne verjamejo.
»Tu na dan zažgejo 400 ton odpadkov. Si predstavljate, koliko je to? Na leto tu zgori 110.000 ton odpadkov, in to od gum do mulja,« opozarja Bavdaž in poudarja, da se samo skozi največji dimnik na dan sprosti 300.000 kubičnih metrov izpustov, obremenjenih s strupi.
Stroka o vplivu
Predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa pri UKC Ljubljana Metoda Dodič Fikfak je nedavno izpostavila, da verjame, da so rezultati meritev v okolici cementarne pod dovoljenimi najvišjimi vrednostmi, opozorila pa je, da nihče ne ve, kako vrednosti druga ob drugi delujejo in ali se njihovi vplivi seštevajo, množijo, potencirajo. »Obstaja utemeljen sum, da je zato v tem okolju več rakavih obolenj. Po različnih raziskavah pa drži, da življenje tri kilometre okoli sežigalnic vpliva na predčasne porode in na nerojene otroke,« je povedala.
STA
Predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa Metoda Dodič Fikfak.
»Te informacije za nas niso nič novega. Mi živimo s tem dejstvom, saj na lastne oči vidimo, kako zbolevajo in umirajo naši ljudje. Veseli me, da je zdravnica opozorila na to. Dodič Fikfakova je prva med zdravniki, ki se je tako zavzela za nas,« poudari Bavdaž.
Domača zdravnica
Tudi zdravnica iz zdravstvenega doma Deskle Nevenka Mlinar je izpostavila povečan obseg rakavih obolenj med ljudmi, ki živijo v okolici cementarne. Ugotovila je, da letno za rakom tam zboli 21 ljudi, kar pomeni, da je povprečno letno pojavljanje raka na 10.000 prebivalcev v srednjem Posočju za sedemkrat večje od slovenskega povprečja.
Prikaz nasprotnih dejstev družbe Salonit Anhovo
"V prispevku Obstaja sum, da je tukaj več rakavih obolenj, objavljenem 19. februarja 2017, v časopisu Svet24, je naveden napačen podatek: "Za 7-krat večje od slovenskega povprečja je povprečno letno pojavljanje raka na tem koncu". Pri objavi oddaje "Odprto za srečanja" na Radio Koper dne 1.3.2017 ob 20:00 uri je splošna zdravnica v Desklah Nevenka Mlinar povedala za primere, ki jih ima v svoji ambulanti: "Če bi pojavnost raka v ambulanti primerjali s tisto na ravni države, bi bila 1,7-krat večja."
Prikaz podatkov za občino Kanal ob Soči je mogoče dobiti v nacionalni raziskavi Zdravje v občini (Nacionalni inštitut za javno zdravje, 2016). Podatki kažejo, da v občini Kanal po zajetih parametrih ni posebnih odstopanj v primerjavi z drugimi občinami in da se podatki gibljejo v okviru običajnih nihanj. To je mogoče preveriti tudi s pregledom podatkov o drugih občinah v Sloveniji. Na tem območju in v širi Goriški regiji je nekoliko povišana pojavnost redkega tumorja mezatolioma, ki je nad slovenskim povprečjem. Za vsakega zbolelega za mezatoliomom je to težka diagnoza, vendar je število vseh primerov glede na število vseh rakov v regiji in Sloveniji zanemarljivo in ne vpliva na trende. Pojavnost mezatolioma je specifična posledica uporabe azbesta v preteklosti (proizvodnja izdelkov z uporabo azbesta je bila v Sloveniji opuščena pred več kot 20 leti). Ta vrsta raka je vključena v skupno število raka. Podatke iz študije lahko bolj podrobno interpretirajo le izdelovalci študije NIJZ.
Družba Salonit Anhovo sledi vsej veljavni okoljski zakonodaji, prilagojeni evropski zakonodaji, od katere je za cementarne še posebej relevantna IED direktiva. Tehnologija je modernizirana in prilagojena najboljšim razpoložljivim tehnikam - BAT. Odpadki se uporabljajo v skladu z okoljevarstvenim dovoljenjem kot vir termične energije, potrebne za visokotemperaturni proces proizvodnje klinkerja. Na tem območju poteka tudi spremljanje kakovosti zunanjega zraka, ki kaže, da je zrak skladen s priporočili svetovne zdravstvene organizacije (WHO) in je njegova kakovost boljša kot v večini slovenskih večjih mest."
STA
