Veliko vprašanj se je odprlo v Sloveniji, ko se je razširila novica o brutalnem mučenju in pretepanju fanta z območja Krškega, ki sta ga (najmanj) dva mladeniča ponoči "v živo" prenašala preko facebooka. Od vprašanj o človeški potrebi po zadajanju in opazovanju nasilja, vprašanj o duševnem zdravju in vlogi mladih v družbi, v kateri so vse bolj odrinjeni na rob, in v kateri si vse večjo moč in tudi identiteto lahko ustvarijo na številnih družbenih omrežij do vseh vmesnih vprašanj na relaciji posameznik - družba. Vsem vprašanjem pa je skupno le, da nimajo enostavnega in enoznačnega odgovora.
Eno od vprašanj, ki včeraj ni dočakalo odgovora je tudi, kako je mogoče, da je na facebooku posnetek mučenja in pretepanja, ki se je v živo predvajal ponoči, ostal dostopen še približno 14 ur - do včeraj popoldne. In to kljub prošnji slovenske policije – ta naj bi bila podana že v dopoldanskih urah - upravljavcem facebooka, da se ga z omrežja odstrani.
Pasti Zuckerbergovih prenosov v živo
Prenos dogodkov v živo preko facebooka je leta 2016 Mark Zuckerberg, ustanovitelj in lastnik Facebooka, opisal z besedami, češ, da gre za funkcijo, ki ljudem po vsem svetu omogoči, da z drugimi delijo svoja ali spremljajo tuja vsakdanja življenja. Funkcijo je primerjal s TV kamero, ki jo vsak prenaša v žepu. "Vsakdo z mobilnim telefonom ima zdaj moč, da prenaša dogajanje komurkoli na svetu," je ob predstavitvi "live" funkcije na svoji facebook strani lani med drugim zapisal Zuckerberg.
Žal pa so v manj kot letu dni možnost prenosa v živo številni ljudje zlorabili za prenašanje maltratiranja, pretepanja in tudi zločinskih dejanj najhujše vrste. Doslej so se predvajanja tovrstnih dogodkov dogajala izven Slovenije, po včerajšnji noči temu ni več tako.
In če se prenosi v živo poleg prijateljsko-družinskih dogodkov uporabljajo tudi kot dodatno medijsko orodje "uradnih" medijev in "običajnih" ljudi (primer so kratki prenosi ob konfliktih, vojaških udarih ali tudi ob napadih z različnih delov sveta, ki se jih poslužujejo medijske hiše, blogerji in druga zainteresirana javnost), jih spremlja tudi temna plat.
Črna statistika facebook prenosov v živo med najbolj odmevnimi primeri na tujem beleži obračune tolp, posilstvo, smrti ljudi med policijsko obravnavo, raznovrstne oblike fizičnega in verbalnega nasilja ter tudi samomore. Nedavno je v ZDA skupina mladih v živo predvajala mučenje in znašanje nad duševno prizadetim fantom.
Facebook ob nasilju na tujem: Ko prejmemo prijavo, ukrepamo
Že včeraj so na POP TV poizvedovali na Facebooku, zakaj posnetek mučenja in pretepanja fanta iz Krškega niso umaknili v krajšem času. Konkretnega pojasnila niso prejeli.
So pa pred manj kot tednom dni za avstralski portal www.news.com.au za članek z naslovom, ali lahko kdo ustavi prenašanje kriminalnih dejanj preko facebooka, ob januarskem dogodku mučenja (in ugrabitve) fanta, ki si jo je privoščila četvorka v ZDA, iz Facebooka odgovorili: "Ne dovolimo, da bi ljudje slavili in poveličevali zločine na facebooku, zato smo odstranili originalen video. V veliko primerih pa, kadar ljudje delijo podobno vsebino, to počnejo, da bi obsodili nasilje ali povečali zavedanje o nasilju. V tem primeru bi video dopustili."
Avstralski portal še navaja, da ljudje (moderatorji) preverjajo vsebino, ki se prenaša, vendar šele potem, ko posnetki dosežejo določen prag gledanosti. Številka, kolikšen je ta prag, ostaja skrivnost.
“Večina ljudi uporablja Facebook Live za druženje in deljenje trenutkov, ki si jih delijo s prijatelji in družino. Če pa kdo krši standarde skupnosti med uporabo prenosa v živo, želimo te prenose – potem, ko prejmemo prijavo – prekiniti takoj, ko je to mogoče, zato imajo ljudje možnost, da prijavijo kršitve med prenosom v živo," je neimenovani tiskovni predstavnik Facebooka pred tednom dni povedal za avstralski portal. Temu v slovenskem primeru očitno ni bilo tako.
Nasilje bolj sprejemljivo do golote
Vedeti je treba, da ima Facebook 1.86 milijard aktivnih uporabnikov mesečno, ki lahko ustvarjajo vsebino ali se vključijo v prenos v živo v vsakem trenutku dneva in noči, zato je nadzorovanje tolikšne mase ljudi težko. Hkrati pa je Facebook ena najmočnejših sodobnih oglaševalskih platform, kjer se pretakajo ogromne količine oglaševalskega denarja.
In še ena omembe vredna "malenkost": po veljavnih smernicah Facebook goloto veliko ostreje obravnava kot nasilje. Znani so primeri, ko so - s pomočjo algoritmov ali brez njih - z družabnega omrežja umikali tudi fotografije doječih mater, na fotografijah denimo ne smejo biti vidne ženske bradavice, precejšen negativen odziv v javnosti pa so si prislužili tudi z umikom (in kasnejšo objavo) nagrajene fotografije iz leta 1972, ko gola deklica v Vietnamu beži pred napadom z bombo. Podobnih primerov pa je še veliko.
Kaj lahko storijo žrtve
V protest, ker se facebook včeraj ni hitro odzval in umaknil posnetka iz Krškega, smo na družabnem omrežju zasledili obvestilo enega slovenskega podjetja, da zaradi tega do nadaljnjega ne bo plačevalo svojih objav za promoviranje dejavnosti/znamke na facebooku.
Kaj pa v primeru tovrstnih zlorab storijo žrtve? Odvetnica Nataša Pirc Musar je jasna: "Vsak posameznik, ki je predmet takšnega spletnega nadlegovanja – tu je poleg realnega nasilja prisotno tudi neke vrste spletni voajerizem in nadlegovanje -, bi moral biti odškodninsko odgovoren." Osnova za to je civilno pravo in odškodninska odgovornost tistega, ki takšne posnetke daje v javno objavo.
Meni, da bo sodstvo moralo nastaviti ogledalo družbi, saj so se časi spremenili, ljudje pa vse bolj postajajo odvisni od mobilnih telefonov in snemanja drugih. Gre pa po mnenju Pirc Musarjeve predvsem za vprašanje morale posameznika: "Potrebno je vedeti, da zakonodaja in Facebook tovrstnih objav ne bosta mogla preprečiti. To je na eni strani stvar morale vsakega posameznika in na drugi strani sodišča, ki bo odločilo, kje bo postavljena meja: ko bo naslednjič nekdo drug hotel to narediti, mora vedeti, kaj ga čaka."
Včerajšnji posnetek si je denimo pred umikom ogledalo več kot 250.ooo uporabnikov facebooka. S tem, da facebook še zdaleč ni edino družbeno omrežje oziroma spletna platforma, ki omogoča širjenje tovrstnih posnetkov.
Kaj lahko stori žrtev tovrstnih nasilnih dejanj, lahko toži? "Absolutno, naj se pri meni oglasijo. To je namreč nedopustno," je jasna Pirc Musarjeva.
Kakšna je praksa ob tovrstnih zlorabah facebook prenosov v živi v tujini? Tudi v tujini gre v osnovi za civilno odgovornost. Dodaja, da ne moramo iti v regulacijo svetovnega spleta, linija med pravico do svobode in izražanja ter ostalimi pravicami, pa je zelo tanka, dodaja. "Ne moreš prepustiti upravitelju spletne strani ali družbenega omrežja, da bo nenehno preverjal, kaj se tam dogaja. Seveda, tudi nočejo prevzeti svoje odgovornosti. Zakon o elektronskem poslovanju na trgu določa, da odgovarja tudi ponudnik spletnih storitev, če po obvestilu, da gre za protipravnost nekega posnetka, zapisa ali članka, ne umakne." Dodaja, da je tisti, ki je primarno storil napako in nezakonitost tisti, ki je to objavil, da pa ni mogoče celotne odgovornost prevaliti na upravljavca družbenih omrežjih ali spletnih strani.
Ali lahko v imenu žrtve tožbo vloži druga oseba, denimo informacijski pooblaščenec, policija ali kdo drug? "Ne. To je poseg v pravico posameznika in posameznik se odloči, ali bo zadevo preganjal naprej ali ne bo," še pojasni Pirc Musarjeva.
