In kot športniki posegajo po dovoljenih in nedovoljenih poživilih, da bi iz svojega telesa iztisnili čim več, po dopingu čedalje pogosteje posegajo tudi delavci in študentje. Le da gre v njihovem primeru za »steroide za možgane«. Ti so preplavili kampuse čez lužo in bližje in postali vsakdanjik v marsikaterem poklicu. Kako priljubljeni so v Sloveniji, smo povprašali dr. Tonija Pustovrha, raziskovalca v Centru za proučevanje znanosti Fakultete za družbene vede, ki se pri svojem delu posveča nevrotehnologiji, geoinženiringu ter širšim etičnim, pravnim in družbenim implikacijam razvoja novih znanosti in tehnologij.
Nootropiki je skupno ime za sredstva, ki naj bi »nabrusila« naše možgane do njihovih skrajnih zmožnosti in malo čez. Laično se to ime uporablja za širok nabor učinkovin – od zeliščnih pripravkov prek zdravil na recept pa vse do prepovedanih drog. Kakšna pa je uradna definicija tako imenovanih pametnih drog?
Pri definiciji teh snovi kot pametnih drog je ključno, ali res učinkujejo tako, da krepijo oziroma izboljšujejo naše kognitivne zmožnosti, torej sposobnosti, ki jih vsak dan uporabljamo za opravljanje različnih nalog, za reševanje problemov in pri komunikaciji tako pri delu kot v prostem času – ali torej res izboljšujejo naš spomin, pozornost, koncentracijo, budnost, razmišljanje in sklepanje. Določene snovi pa delujejo tudi tako, da na primer zmanjšujejo živčnost, denimo pri javnem nastopanju.
»Če delovne zahteve presegajo sposobnosti ljudi toliko, da morajo posegati po pametnih drogah, potem nekaj ni v redu z njimi.«
Ena od razvrstitev pametnih drog je povezana z njihovo regulacijo, torej načinom, kako so posamezne snovi dostopne, kar naj bi odražalo tudi njihovo varnost in učinkovitost. Prva kategorija so prehranska dopolnila, ki so dostopna v prosti prodaji. Pri njih je najmanj dokazov o krepitvenem delovanju na možganske funkcije. Druga kategorija so zdravila, ki jih pri nas ni dovoljeno prodajati brez recepta, se pa dobijo v raznih spletnih lekarnah in na podobnih strani, ki poskušajo obiti obstoječo regulacijo zdravil. Nekateri pa tudi poskusijo prepričati zdravnika, da imajo motnjo oziroma simptome, zaradi katerih potrebujejo določeno zdravilo. Tretja kategorija so prepovedane droge, katerih uživanje ima sicer že dolgo zgodovino. To so različni amfetamini, kokain in podobno – močno kriminalizirani stimulansi, ki pa se jih vseeno da dobiti na črnem trgu. Za te vemo, da imajo lahko zelo močne učinke na kognitivne sposobnosti, a tudi veliko stranskih učinkov, med drugim močno tveganje za odvisnost in nastanek tolerance, zato negativne posledice pretehtajo nad pozitivnimi oziroma zaželenimi učinki. Pri zdravilih na recept so pozitivni učinki podkrepljeni s kliničnimi študijami, a tudi ta večinoma niso popolnoma brez stranskih učinkov.
Pa ostaniva pri zdravilih na recept! Kakšen učinek lahko pričakujemo ob zaužitju?
Da se podaljšati čas, v katerem lahko delujemo s povečano pozornostjo, budnostjo, osredotočenostjo, čeprav smo bili prej fizično utrujeni. Modafinil, denimo, lahko zdravim ljudem omogoči, da delujejo učinkovito in brez spanca tudi do 48 ur, potem pa je seveda treba ta primanjkljaj spanca nadomestiti. Vsekakor pa ne moremo govoriti o učinkih, ki bi iz povprečneža naredili genija, ki je ves dan sposoben vzdrževati laserski fokus.
Po spletnih forumih sodeč so med najbolj priljubljenimi zdravili ritalin, modafinil, razni –racetami in aderal. Katera lahko predpišejo slovenski zdravniki?
Pri nas lahko zdravnik na recept predpiše ritalin ali concerto, ki se uporabljata za zdravljenje motenj pomanjkanja pozornosti in hiperaktivnosti, ter modafinil, ki se uporablja za blaženje narkolepsije, torej motenj budnosti. Obenem je možnost predpisovanja omejena na določene specializacije, na primer na psihiatre.
Sodeč po tujih člankih in spletnih forumih so tovrstna zdravila v tujini izjemno priljubljena predvsem med študenti. Vsak kampus ima svoje razpečevalce, pri katerih je mogoče dobiti tako rekoč vse. Kako pa je pri nas?
Pri svojem raziskovanju sem leta 2012 opravil tudi anketo med približno 500 slovenskimi študenti, od katerih jih je šest odstotkov potrdilo, da so že uporabili zdravilo na recept, ki jim ni bilo predpisano zaradi kakšne motnje, z namenom, da bi izboljšali svoje kognitivne sposobnosti. Večinoma so do njih prišli na spletu ali s pomočjo tretjih oseb. Verjetno pa je vzorec rahlo pristranski, saj so bile v anketi zajete le štiri fakultete, med njimi tudi medicinska, na kateri imajo študenti največ znanja in verjetno tudi največ možnosti priti do teh snovi. Uporabniki pa niso samo študenti. S tovrstnimi sredstvi si pomagajo tudi drugi. Nekatere poklicne skupine baje prednjačijo, denimo vozniki tovornjakov, ki morajo ostati budni in osredotočeni na dolgih vožnjah, zdravniki, piloti, zaposleni v vojski. Amerika že ima formalizirano rabo modafinila pri pilotih na dolgih bojnih misijah. Nemška študija med zaposlenimi je prišla do podatka, da je 20 odstotkov anketirancev že kdaj uporabilo zdravila na recept ali prepovedane droge za izboljšanje kognitivnih zmožnosti. A kaj dosti podatkov o tem še ni, to so bolj anekdotne informacije, ki pa jih mediji radi pograbijo in tudi napihnejo. Tako se piše o tem, da naj bi ta zdravila na veliko uporabljali zagonski podjetniki, borzni posredniki, programerji, menedžerji ipd.
Ali ni tako povišana sposobnost obenem tudi pljuvanje v lastno skledo? Na delovnih mestih se od ljudi že tako zahteva čedalje (pre)več. Kratkotrajni izbruhi »supersposobnosti« lahko kaj hitro vodijo v zahteve po še večji storilnosti in učinkovitosti.
To je gotovo lahko res, ne le za uživalce, ampak tudi za njihove sodelavce. Izboljšana učinkovitost enega delavca lahko vodi v to, da začnejo pod tako imenovano mehko prisilo tudi drugi posegati po teh sredstvih, da lahko sledijo prvim. Norme so v nekaterih sektorjih že tako postavljene praviloma previsoko, in takoj ko jih zaposleni dosežejo, jih še dvignejo. A tu gre že za vprašanje širšega družbenega sistema in delovne zakonodaje. Če delovne zahteve presegajo sposobnosti ljudi toliko, da morajo posegati po pametnih drogah, potem nekaj ni v redu z njimi. Poleg tega je to le kratkotrajna »rešitev«. Vse raziskave kažejo, da je optimalno učinkovit, predvsem pa ustvarjalen le spočit delavec, ki ni pretirano obremenjen.
»Moja teza je, da nenehna uporaba informacijske tehnologije vpliva na naše kognitivne zmožnosti oziroma da jih že sproti porablja in izčrpa. V službi delamo za računalnikom, doma pa spet sedemo zanj ali pa v roke vzamemo tablico, telefon ipd. S tem lahko svoje možgane utrudimo enako kot delavec na polju svoje telo.«
Ali ste pri nas zasledili črni trg s temi zdravili, kot obstaja v primeru prepovedanih drog?
Fizični črni trg s temi zdravili na recept gotovo obstaja tudi v Sloveniji, koliko je povpraševanja, pa ne vem. Ritalin se v visokih odmerkih na primer lahko uporablja tudi za celonočno zabavo, tako da je včasih težko ugotoviti, kdo ga uporablja za rekreativno zabavo in kdo za večjo učinkovitost pri delu. Tudi na spletu je mogoče naročiti ogromno teh stvari: ritalin na spletnih črnih trgih, modafinil, ki marsikje še ni reguliran, pa tudi v legalnih prodajalnah.
Kako pa so bili ljudje, zajeti v vaši anketi, zadovoljni z učinki zdravil?
Večinoma so jih opisali kot blago do srednje učinkovita, nihče ni poročal o ekstremnih pozitivnih učinkih. Praviloma jih uporabljajo med izpitnimi obdobji ali za dokončanje raziskovalnih nalog, torej občasno, ne stalno.
Zakaj mislite, da imajo študentje danes občutek, da potrebujejo takšno pomoč? Predvidevam, da študij ni nič težji, kot je bil pred leti, študenti pa tudi niso manj sposobni?
Študij zagotovo ni zahtevnejši kot včasih. Je pa res, da študira več ljudi, in morda ta dodatni del ni pripravljen toliko vlagati v študij ali pa je manj sposoben študirati. Mislim, da je vzrokov več. Eden je ta, da je informacij o pametnih drogah več in tudi bolj dostopne so, kot so bile včasih. Drugi je, da sodobna družba stremi k čedalje večji učinkovitosti in storilnosti ali pa jo kar zahteva. V športu je to še posebno očitno, samo poglejte, koliko prehranskih dopolnil in tudi prepovedanih snovi je na voljo! Na splošno se danes iščejo bližnjice do cilja. Nekatere študije, ki so preučevale uporabo teh zdravil med zdravimi študenti, so pokazale, da bi del lahko padel v kategorijo ljudi z motnjami pozornosti. Tukaj bi torej lahko rekli, da gre za neko obliko samozdravljenja.
Sodobno življenje pa prinaša še druge dejavnike, ki vplivajo na povečano porabo kognitivnih spodbujevalnikov – informacijsko tehnologijo, ki jo uporabljamo na vseh področjih, tako zasebno kot poslovno, na primer. Moja teza je, da nenehna uporaba te tehnologije vpliva na naše kognitivne zmožnosti oziroma da jih že sproti »porablja« in izčrpa. V službi delamo za računalnikom, doma pa spet sedemo zanj ali pa v roke vzamemo tablico, telefon ipd. S tem lahko svoje možgane utrudimo enako kot delavec na polju svoje telo. Obenem si vzamemo vse manj prostega časa, v katerem bi odklopili možgane, jih spočili in jim omogočili, da ponovno obnovijo »zaloge« kognitivnih zmožnosti.
Ali torej s pametnimi drogami zdravimo simptom, ki ga sproti sami povzročamo? Gre pri uporabi zdravil bolj za doseganje naših prirojenih sposobnosti, njihovo obnavljanje, kot pa preseganje naravnih danosti kognitivnih sposobnosti?
Tudi tako bi lahko gledali na to, je pa seveda različno od človeka do človeka. Kot vse drugo tudi ta zdravila različno učinkujejo na različne ljudi. Pri nekom nimajo nobenega učinka, pri drugem je več stranskih učinkov kot dobrih, pri tretjem pa bodo zvišala njegove naravno dane zmožnosti. Upoštevati moramo tudi, da si človeška vrsta že vso svojo zgodovino prizadeva preseči svoje trenutne biološke zmožnosti s pomočjo orodij, tehnologije, kulturnih inovacij ...
Ali ima uporaba teh snovi dalj časa negativne posledice za možgane?
Tega znanost (še) ne ve. Odmevna evropska študija je pred kratkim za modafinil pokazala, da naj ne bi imel stranskih učinkov oziroma naj za večino ljudi ne bi bili hujši kot pri prekomernem pitju kave. Je pa lahko nevarno, če uživalec ne nadomesti zamujenega spanca, počitka, kar ima lahko hude posledice za zdravje. Med spanjem se dogajajo tudi različni kognitivni procesi, ki nam pomagajo, da lažje rešujemo probleme, predelujemo informacije in oblikujemo spomine. Biološke strukture možganov se med počitkom obnavljajo in vzdržujejo. Če te procese prekinjamo ali jim ne namenimo dovolj časa, naše kognitivne zmožnosti še okrnimo in poslabšamo naše obete za dolgoročno umsko zdravje.
Prav tako še ni študij, ki bi spremljale uživanje daljše časovno obdobje, pet, deset let in več. Zdravila, ki se največkrat zlorabljajo, so bila sicer razvita prav za izboljšanje delovanja možganov z določenimi motnjami: ritalin in adderall kot zdravili za motnje pozornosti ter modafinil kot sredstvo proti narkolepsiji. Potem so tu še zdravila proti demenci, kot donepezil denimo. A ta imajo kar močne stranske učinke.
Se tudi v primeru teh zdravil na trgu pojavljajo ponaredki?
Čistost in varnost katerega koli zdravila, kupljenega na spletu, sta vedno lahko vprašljivi. Osebno sicer ne poznam primera, ko bi bilo zdravilo zdravju škodljivo, so pa uporabniki na forumih pisali o tako kupljenih sredstvih, ki niso imela učinka ali pa ne pravega.
Ste sami kdaj preizkusili predmet svojega preučevanja?
Jaz se raje držim prehranskih dodatkov in kofeina. Zdi se mi, da delujejo, a to je lahko tudi učinek placeba (smeh).
Verjamem v potencial takih zdravil, nisem pa za to, da bi bila dostopna kar v prosti prodaji. Predvsem si želim več raziskav v tej smeri, torej v smeri razvoja učinkovitejših in varnih snovi za krepitev zmožnosti povprečno zdravih ljudi, a farmacija žal ni pretirano motivirana zanje, saj v tem za zdaj ni videti velikega dobička, tudi zaradi stroge regulacije ne. Mislim, da bi tudi zdravim ljudem v določenih trenutkih ta zdravila lahko pomagala, na primer pri lovljenju ključnih rokov in pri pomembnih projektih. Ne zagovarjam pa dolgoročne redne uporabe; tu mislim, da lahko za naše zmožnosti še vedno več naredimo s tradicionalnimi metodami – z zdravo prehrano, sproščanjem, zadostnim spancem, gibanjem v naravi in s kakovostnimi medčloveškimi odnosi.
