Ukrep bi bilo možno sprožiti šele po predhodni odobritvi Evropske komisije. Nadaljnji pogoj je po pojasnilih ministrstva sprememba energetskega zakona, ki bi omogočala vladi, da uredi in izvaja ukrepe energetske politike tudi na področju zagotavljanja zanesljive oskrbe z električno energije.
Vlada bi ukrep uvedla, ko bi bile razmere na trgu z elektriko takšne, da nizke cene ne bi zagotavljale obratovanja domačih elektrarn, ki so nujne za zagotavljanje sistemskih storitev v razmerah, ko čezmejno zagotavljanje sistemskih storitev še ni v celoti urejeno in zagotovljeno. To sicer na ministrstvu pričakujejo okrog leta 2022.
Pogoj za zanesljivo delovanje sistema
"Brez teh storitev se ne da zagotoviti zanesljivega delovanja elektroenergetskega sistema Slovenije," so poudarili na ministrstvu. Teš je namreč sistemska elektrarna, predstavlja približno tretjino doma proizvedene električne energije.
Teš trenutno zagotavlja večino nujno potrebne sekundarne regulacije, ki je še ni mogoče zagotavljati čezmejno v regiji. "Zato je treba poskrbeti, da jo bo Teš lahko še vedno zagotavljal," so izpostavili na ministrstvu.
Če bo Teš namreč prepuščen le razmeram na trgu, ki so trenutno problematične za večino proizvajalcev elektrike, bo tudi verjetnost, da ne bo na razpolago za nudenje sistemskih storitev, večja, so povedali na ministrstvu in dodali: "To bo negativno vplivalo na zmanjšanje zanesljivosti obratovanja prenosnega omrežja in posledično oskrbe z elektriko."
Predlagani uvedbi prednostnega dispečiranja za Teš, ki ga bremeni 1,4 milijarde evrov vredna naložba v šesti blok, nasprotujejo v slovenskem delu okoljske organizacije Greenpeace. Kot so poudarili v sporočilu za javnost, so okoljske nevladne organizacije na vlado poslale zahtevek za podaljšanje javne razprave o tej noveli.
Sprva je bila namreč predvidena javna obravnava do danes, a je ministrstvo rok podaljšalo do 7. marca.
Stroške bi v celoti preložili na prebivalstvo
"Medtem ko države po Evropi sprejemajo odločitve za opuščanje premoga, je nesprejemljivo, da vlada Mira Cerarja vpeljuje desetmilijonske subvencije za Teš 6, ki jih namerava v celoti preložiti na prebivalstvo," je poudarila vodja Greenpeacea v Sloveniji Nina Štros in dodala, da je Teš 6 zgrešen projekt od samega začetka.
Uvedbi prispevka nasprotuje tudi evropski poslanec Igor Šoltes: "Vladna namera, da bi izgubo Teša 6 pokrivali vsi odjemalci električne energije, je nesprejemljiva."
Zanj je namreč Teš 6 zgrešena investicija tako s finančnega kot okoljsko-trajnostnega in zdravstvenega vidika. "Kakršnakoli prizadevanja za ustavitev te investicije tako civilnih iniciativ kot tudi nadzornih institucij, v okviru zelo omejenih pristojnosti, niso uspela. Več kot očitno je, da v primeru Teša 6 ni šlo za povečevanje energetske učinkovitosti države, ampak za povsem druge namene, predvsem finančnoapetitne narave," je ocenil.
Šoltes se pridružuje tudi pozivu Greenpeacea, da je treba energetsko politiko države vzpostaviti na način, kot se je Slovenija zavezala s podpisom mednarodnih sporazumov, vključno s pariškim sporazumom. "Očitno je Slovenija pariški sporazum ratificirala s figo v žepu, vlada pa sprejete okoljske zaveze uresničuje tako, da vnovič subvencionira fosilna goriva," je še dodal.
Vodja poslancev SD Matjaž Han je medtem danes v izjavi novinarjem v DZ pojasnil, da se o tej temi v SD še niso pogovarjali, ob tem pa dejal, da so "investicijo v Teš 6 s poroštvom plačali državljani". Da bi jih obremenili še s položnicami, je ta trenutek zelo vprašljivo, je ocenil in dodal, da bi v tem trenutku temu rekel ne.
Za prednostno dispečiranje si že nekaj časa prizadevajo v HSE in Tešu, vlada pa je v začetku lanskega leta uvedbo takšnega ukrepa ocenila kot zadnji možni ukrep.
