Medtem ko se plače v javnem sektorju zvišujejo - poviška so se po interventni spremembi zakona o sistemu plač oktobra lani najbolj razveselili politiki in drugi najbolje plačani funkcionarji, skoraj 300 evrov več je kapnilo tudi na račun premierja Mira Cerarja, težav glede dodatnega denarja ni bilo niti ob gašenju požara zaradi zdravniške stavke - , pa Cerar ni najbolj navdušen nad zviševanjem minimalne plače.
Najprej povišali plače javnemu sektorju, zdaj bi radi gledali celoto
"To, kar predlagate, je le en del zgodbe. Vlada pa mora gledati na celoto - na gospodarstvo, delavce, upokojence, mlade in na vse druge podsisteme, ki delujejo v državi," je Cerar dejal v odgovoru na vprašanje Luke Mesca (ZL). V ZL so namreč predlagali zvišanje minimalne plače s sedanjih okoli 604 evrov neto na 700 evrov neto do jeseni. Pri zviševanju minimalne plače je treba upoštevati razmerje do povprečne plače ter tudi morebiten vpliv na konkurenčnost gospodarstva in druge sisteme v državi, je danes v odgovoru na poslansko vprašanje v DZ dejal premier Cerar.
Preberite še: Minimalna plača bo višja
Mesec: Do ljudi le drobtinice
Mesec je poudaril, da učinki gospodarske rasti ne pridejo do ljudi, da je po podatkih humanitarnih delavcev vsak peti, ki zaprosi za humanitarno pomoč, zaposlen. "To je pomenljivo in nesprejemljivo ter posledica tega, da se presežki ustavijo pri 10 odstotkih najbolje plačanih in pri kapitalu," je dejal. Kot primer je navedel podatke o visokih dobičkih trgovskih družb, skladiščniki, prodajalci in čistilke pri teh podjetjih pa delajo za minimalno plačo. Vladi je tudi očital, da je s spremembami pri dohodnini največ dala najbogatejšim, "do ljudi pa pridejo le drobtine".
Pri minimalni plači bi Cerar upošteval učinek na konkurenčnost
Cerar je odgovoril, da je minimalna plača v Sloveniji ena višjih v EU in da se trudijo, da bi jo zvišali, pri čemer pa je treba upoštevati več dejavnikov. Spomnil je, da bo ministrica za delo Anja Kopač Mrak minimalno plačo letos zvišala za 1,8 odstotka na 805 evrov bruto oz. 614 evrov neto. Zvišanje bo torej poleg letne stopnje inflacije v minulem letu (0,5 odstotka) upoštevalo tudi druge kriterije iz zakona - gibanje plač, gospodarsko rast in gibanje zaposlenosti.
Zvišanje je skladno z rastjo povprečne plače v državi, to ohranjanje razmerja med minimalno in povprečno plačo je po premierjevih besedah pomembno. Treba je upoštevati tudi učinke na gospodarstvo, da ne bi prišlo do poslabšanja konkurenčnosti in posledično morebitnega zmanjšanja zaposlenosti. Mesec je te trditve zavrnil, saj da po ugotovitvah ekonomske stroke zvišanje minimalne plače ne poslabšuje konkurenčnosti in povečuje brezposelnosti.
Sejo DZ je pri odgovoru predsednika vlade na vprašanje o minimalni plači protestno zapustil poslanec ZL Franc Trček. Poudaril je, da večina prejemnikov minimalne plače s to ne more preživeti, predsednik vlade pa govori o izboljšanju razmer, zaposlovanju mladih ipd.
